AKTUALNO

Sreda, 11. 02. 2024

Vabilo na posvet o razvojni strategiji za sodobni ples 2024–2028

29. 2. 2024 ob 17:00 v Stari mestni elektrarni

Vabimo vas na predstavitev in pogovor o Razvojni strategiji za sodobni ples, ki je nastala vzporedno z novo Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo 2024-2031 in spremljajočim akcijskim načrtom.

Rok za oddajo komentarjev in pripomb na strateški dokument je do vključno 21. marca 2024. Društvo za sodobni ples Slovenije zato poziva širšo plesno skupnost, da se udeleži javne predstavitve strategije ter sodeluje pri oblikovanju morebitnih predlogov za njeno dopolnitev.

Prvi del dogodka bo potekal v delovnem vzdušju. Skupaj s strokovnimi člani_cami, ki so sooblikovali_e strategijo, bomo naslovili ključna vprašanja, zbrali pripombe in mnenja ter jih v drugem delu dogodka v pogovoru naslovili. Na pogovoru bodo prisotni_e člani_ce delovne skupine za oblikovanje strategije za sodobni ples: Kim Komljanec (predstavnica Ministrstva za kulturo RS), Tamara Bračič Vidmar, Nastja Bremec, Petra Hazabent, Andreja Kopač, Nina Meško, Maša Radi Buh, Teja Reba, Dejan Srhoj, Rok Vevar.

Veseli bomo delitve vabila k udeležbi, vašega sodelovanja, natančnega pregleda, pripomb in predlogov izboljšav.

Produkcija in organizacija: Društvo za sodobni ples Slovenije
Soorganizacija: Zavod Bunker


Sreda, 14. 02. 2024

DRAGA PLESNA SKUPNOST!

Ob mednarodnem dnevu plesa, 29. aprila 2024 načrtujemo izvedbo celodnevnega dogodka z naslovom “20 metrov v dolžino, devet metrov v širino in štiri metre v višino”. Naslov izhaja iz dimenzij montažnega studia, ki je bil ob ustanovitvi Centra za sodobni ples Slovenije namenjen sodobnemu plesu, zdaj pa služi drugemu namenu zaradi birokratskih zapletov.
S projektom želimo na eni strani opozoriti na manko stabilnih prostorov namenjenih vadbi, produkciji, arhiviranju, raziskovanju in druženju plesne skupnosti. Hkrati pa ob tem obeležujemo tudi 30. obletnico društva. Ja, 30 let:)

Vabimo vas, da s svojimi umetniškimi deli, intervencijami in praksami napolnite “sanjski studio”, ki ga bo prostorsko zasnovala scenografinja Toni Soprano, in se pridružite praznovanju obletnice in dneva plesa.
Plesna dela so lahko nova ali že izvedena in naj trajajo med 5 do 20 min (solo, dueti, skupine). Lahko si zamislite tudi kakšen drugačen format (npr. jam, delavnico, impro, predstavitev, ipd). Zelo bomo veseli vaših idej in upamo na čimvečji odziv. Naj živi plesna raznolikost!

Dogodek bo potekal 29. aprila med 10.00 in 18.00 v centru Ljubljane na zunanji površini – takšna umeščenost tudi zato, da bo naša akcija vidnejša in dostopnejša prav vsem.

Veseli nas tudi, da smo uspeli pridobiti nekaj sredstev, k projektu so se priključili še partnerji iz drugih slovenskih mest, tako da bo naših “20 m…” zaživelo tudi drugod. Več kmalu:)
Sodelovanje bo honorirano minimalno 100 EUR po izvajalcu_ki oz. primerno trajanju intervencije in obsegu zasedbe. DSPS ne krije produkcijskih stroškov za razvoj ideje, krije pa morebitne tehnične stroške za izvedbo (zvok, video). Dogodek bo promoviran, v kolofonu boste vsi sodelujoči_e zabeleženi kot soavtorji projekta.

Prijave s kratkim opisom intervencije (vključno s številom in imeni nastopajočih) pošljite do 1. marca na dspsproduction@gmail.com (zadeva: 20 m v dolžino)

Vodja projekta: Sabrina Železnik; kontaktna oseba: Tjaša Bertoncelj


Torek, 19.09.2023

RAZPIS ZA DELOVNO MESTO

Društvo za sodobni ples Slovenije išče novo_ega sodelavko_ca za določen čas na področju administracije, organizacije in produkcije kulturnih projektov in dogodkov.

Društvo za izvajanje svojih projektov sodeluje z večjim številom partnerjev in gosti številne umetnike_ce, mednarodne goste ter strokovnjakinje s področja sodobnega plesa.

Prijava naj obsega kratko motivacijsko pismo (1500 znakov), podroben življenjepis z opisom dosedanjih izkušenj in znanj s področja dela. Zaželena, vendar neobvezna so tudi priporočila ali kontakti predhodnih delodajalk/-cev. Za dodatna vprašanja smo na voljo na dspsteja@gmail.com , kjer tudi zbiramo
prijave.

Rok za prijavo je 22.10.2023

Vsebina dela
A​DMINISTRACIJA
– Administrativno vodenje projektov (lokalnih, nacionalnih in evropskih financerjev)
– Priprava pogodb z zunanjimi sodelavci_kami
– Priprava in pošiljanje zahtevkov za izplačila in poročila projektov financerjem
– Vodenje in priprava plačil prejetih računov, priprava potnih nalogov, izdajanje in obdelovanje računov
– Zbiranje podatkov za obračun plač in avtorskih honorarjev
– Arhiviranje dokumentacije in priprava dokumentacije za zunanje
računovodstvo
– Poznavanje in spremljanje sprememb ustreznih zakonodaj
Vodenje prodaje vstopnic

PRODUKCIJA IN ORGANIZACIJA:
– Producentsko vodenje projektov (lokalnih, nacionalnih in evropskih)
– Priprava in spremljanje finančnih načrtov
– Sodelovanje pri pripravi razpisov
– Priprava zapisnikov
– Organizacija poti in nastanitev za goste in sodelavce
– Dogovorjanje s prizorišči in partnerji projektov
– Koordinacija izvedbenih skupin in tehnične ekipe
– Organizacija in vodenje prostovoljstva
– Pridobivanje sponzorskih sredstev

Pogoji:
– Triletne izkušnje v izvršni produkciji kulturnih projektov in na
področju poslovne in pisarniške administracije, vključno z
administracijo evropskih projektov
– Zelo dobro znanje angleškega jezika – pisno in ustno
– Zelo dobre organizacijske in komunikacijske sposobnosti
– Odlično poznavanje MS Office paketa
– Sposobnost za timsko in samostojno delo
– Samoiniciativnost, natančnost, dinamičnost, odzivnost
– Časovna prilagodljivost (obseg posameznih nalog varira glede na letni program dela; občasna celodnevna prisotnost ali delo ob večerih in med vikendi)

Kaj nudimo?
– Pogodbeno honorarno delo v obsegu polovičnega delovnega časa
– Možnost dela na daljavo po dogovoru
– 9.600 eur bruto/ leto
– Pogodba se sklene za tri leta, od 1.1.2024 – 31.12.2026


Nedelja, 26.02.2023

Znani so vsi prejemniki nagrad Ksenije Hribar v letu 2023!
Vsem nagrajencem iskreno čestitamo.


Četrtek, 15.12.2022

Nagrado Ksenije Hribar 2023 za življensko delo prejme Iztok Kovač. Čestitamo!

UTEMELJITEV

Zapisan v plesno zgodovino kot sokol, ki je priletel z vzhoda in ki je z neverjetno hitrostjo vihtel svoja krila, Kovač prav zares nikoli ni nehal leteti.

Plesalec, koreograf, pedagog in umetniški vodja Iztok Kovač ni zgolj vrhunski ustvarjalec, katerega opus se razteza skozi več desetletij, temveč dobesedno pogonska sila slovenskega sodobnega plesa, ki mu je s svojo vztrajnostjo in vizijo uspelo utreti pot na evropsko tržišče in obenem spremeniti način razmišljanja o zasebni instituciji na področju umetnosti. Iztok Kovač je slovenskemu sodobnemu plesu zagotovil zaščitni znak in utrdil njegovo prepoznavnost v svetovnem merilu. Njegov opus obsega nekaj manj kot štirideset avtorskih projektov in plesnih filmov, vodenje mednarodne skupine En‑Knap in produkcijskega zavoda En-Knap ter ustanovitev in umetniško vodenje plesnega ansambla En‑Knap Group in Centra kulture Španski borci, ki javnosti poleg lastne repertoarne produkcije kontinuirano predstavlja tudi del slovenske in mednarodne sodobno plesne produkcije.

Prvo prelomnico v njegovem delu vsekakor predstavlja odmevna solo predstava Kako sem ujel sokola (1991), v kateri se nakažejo temeljne sestavine njegovega kasnejšega koreografskega dela, ki bodo – skupaj z vplivi takratnega belgijskega sodobnega plesa, kratkega sodelovanja v skupini Rosas, srečanja s Ksenijo Hribar in sodelovanja pri gledaliških uprizoritvah v slovenskem gledališču – utrle pot razpoznavni estetiki mednarodne skupine En-Knap, katere prva predstava Razširi krila (slon nerodni) doživi premiero leta 1993 na belgijskem festivalu Klapstuk, ki predstavo tudi producira. Mednarodno zastavljena skupina En-Knap, ki se leto kasneje formalizira tudi kot produkcijski zavod, v naslednjih 14 letih projektnega delovanja temeljno zaznamuje slovenski umetniški prostor z vzpostavitvijo tesnih sodelovanj s skladatelji, scenografi, dramaturgi, pri tem pa ves čas ohranja svojo zavezanost transnacionalnosti in večkulturnosti plesne skupine onkraj meja, kjer predstave soustvarjajo slovenske in mednarodne plesalke in plesalci. Kovač skupaj z njimi razvije specifične principe umetniškega ustvarjanja, ki se v predstavah odražajo v strukturni napetosti med zaprtimi deli in tistimi odprtimi, kjer v igro vstopi naključje, v vzpostavljanju koreografskega reda, ki ga improvizacija vedno znova zamaje, v telesu plesalk in plesalcev, kjer se ta nasprotja dobesedno utelešajo na robu med disciplino in svobodo, med gravitacijo in lebdenjem. Zlasti plesne filme pa zaznamuje še dodaten ambient, ki je zagotovo pripomogel k vzpostavitvi prepoznavne knapovske estetike. Ob tem je nujno izpostaviti, da se je na prehodu v 21. stoletje skozi skupino in zavod En-Knap formirala in vzpostavila tudi generacija koreografinj, ki so v tem kontekstu izvedle svoje prve avtorske produkcije in ki so kasneje nadaljevale svojo samostojno avtorsko pot; med najbolj prepoznavnimi Maja Delak, Andreja Rauch in Mala Kline.

Kot naslednjo prelomnico v Kovačevem delu lahko označimo leto 2007, ko ustanovi En‑Knap Group (EKG), prvi stalni sodobnoplesni ansambel pri nas. Novi format skupine je s seboj prinesel nove vsebine, nova organizacija pa je vplivala tudi na samo poetiko skupine, saj se je produkcija preusmerila na repertoarno delovanje. Od svoje ustanovitve je ansambel EKG, ki prav tako izstopa s svojo mednarodno plesno zasedbo, namreč sodeloval z mnogimi slovenskimi in mednarodnimi koreografinjami in gledališkimi režiserji ter ustvaril niz celovečernih predstav, njihov repertoar pa je predstavljan na domačih odrih ter rednih mednarodnih turnejah.

Ko leta 2009 zavod En-Knap prevzame vodenje Centra kulture Španski borci, ansambel s tem končno pridobi tudi svoje matično prizorišče, ob tem pa Kovač vstopi v naslednjo fazo svojega delovanja, saj poleg umetniškega vodstva EKG pozicionira Španske borce kot nov prostor, namenjen sodobnemu plesu: program obsega koprodukcije, gostovanja mednarodnih plesnih predstav in organizacijo plesnih festivalov, tekmovanj, improvizacijskih dogodkov, strokovnih srečanj ter vzgojno‑izobraževalnih in drugih (neplesnih) programov.

Naj poleg njegove zadnje avtorske predstave Domovina, ki je bila premierno uprizorjena leta 2021, v negotovem obdobju nove postpandemične realnosti, omenimo še projekt Oder360, v katerem lahko uzremo Kovačevo radovednost, zagnanost in neutrudljiv razmislek o poziciji in načinih prezentacije plesa v novih okoljih in okoliščinah, z novimi tehnologijami in za nova občinstva. Ravno s temi kvalitetami in osebnostnimi lastnostmi jeIztok Kovač ob vsaki prelomnici, v dostikrat nemogočih pogojih, uspel vedno znova vpisovati sodobni ples v zavest domače kulturne javnosti in hkrati prispevati k njegovi prepoznavnosti na svetovni ravni.

Članice strokovne žirije: Dragana Alfirević, Teja Reba, Nataša Živković


Petek, 09.09.2022

Objavljen je Razpis za nagrado Ksenije Hribar 2023.
Vljudno vabljeni k podaji predlogov.


Torek, 26.4.2022

Društvo za sodobni ples obeležuje mednarodni dan plesa!

29. aprila praznujemo mednarodni dan plesa, ki ga svetovna organizacija za uprizoritvene umetnosti ITI – International
theatre institute tradicionalno obeležuje s poslanico izbranega ustvarjalca_ke iz vrst scenskih umetnosti in je za letošnjo
poslanico izbrala baletnega plesalko in umetniško direktorico Korejskega narodnega gledališča Kang Sue-jin.

V Društvu za sodobni ples Slovenije (DSPS) in JSKD – oddelek za ples pa smo v letošnjem letu k pripravi poslanice povabili Jasno Knez, plesalko in koreografinjo, ki je za svoje delo prejela številna priznanja in nagrade, med drugim leta 2013 nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje DSPS.

Prav tako bomo člani slovenske plesne skupnosti dan proslavili s posebnim, sedaj že tradicionalnim javnim dogodkom. Vsebino dogodka in organizacijo sta letos pripravili plesalki in koreografinji Urška Centa in Kristýna Šajtošová iz kolektiva Platforme NEST, krovna koordinacija pa poteka pod vodstvom (DSPS). Plesna intervencija ob mednarodnem dnevu plesa z naslovom “Premik v boljšo prihodnost: MOVING ON TO A BETTER FUTURE“, bo imela format instantne kompozicije, ki se ji lahko priključi kdorkoli. Mesto srečanja in začetek plesne intervencije bo na Jakopičevem drevoredu v Tivoliju, ob 17.00. Z dogodkom, ki se ga vsako leto udeležijo številni ustvarjalci in ustvarjalke s področja plesa, želimo opozoriti na našo številčnost in veliko zapostavljenost naših poklicev ter področja tako v družbenem, kot političnem smislu.

Poslanica ob mednarodnem dnevu plesa 2022


Kaj skriva vaše telo? Čustva? Dobro. Poskusite jih spraviti ven. Po hrbtenici navzdol švisne jeza in požene nogo v korak … Ali pa se zvijaš od smeha.
Otrok se vrže na tla, ko je nejevoljen. Od žalosti se sesedaš in grbiš vase. Je to ples? No, elementi plesa pa že.
Je krik ples? Ali barvica pleše, ko jo potiskamo sem in tja po papirju?
To vse je dokaz, da je gibanje naše naravno stanje. Tako celo zelo vsakdanje, da ga niti ne cenimo dovolj. Zato smo kar pretreseni, ko vidimo osebo na vozičku, kako pleše! Kako si želi plesati.
Mi, ki imamo gibljive noge in roke, pa se nam največkrat ne da iti na plesne vaje, ali pa kar doma sami zaplesati.
Smo sedeča civilizacija, kar je nenaravno stanje. Pa se nam zato zdi patetično, če nekdo v zanosu govori, kako je v spremenjenem stanju zavesti – ko pleše.
Pišem o plesu – raje pa bi svoje misli izplesala – za mene, plesalko, je to bolj naravno. Telo čutim kot prostoenergijsko napravo. V njem vrejo čustva.
Kot potrebujemo zrak in vodo, da naše telo živi, tako potrebuje duša možnost, da vse to notranje duševno dogajanje izrazimo. Drugemu. Ali samo sebi – da se osvobodimo. Zato govorimo, pojemo, plešemo, rišemo … Razveselim se, ko vidim otroka, ki navdušeno poskakuje in ploska, ko opazuje drveči vlak. Ali ko skupinica mladih miga z rameni, ko gre mimo glasbenika na cesti. Ko starejša gospa maha z roko, ko razlaga svoje misli prijateljici.
Vse miga, vse se giblje … kri mora teči, če hočemo živeti. Po dveh letih zadrževanja in omejevanja – na polje zdaj, v les šumeč!
Valjanje po travi je zametek plesa.
Jasna Knez


Jasna Knez (1949, Trst) nadaljuje tradicijo slovenskega izraznega plesa Žive Kraigher (izhajajoče iz plesnega izročila Mete Vidmar, ki je imela v Ljubljani prvo privatno plesno šolo 1933-1956). Kot učenka Žive Kraigher je stopila na oder z osmimi leti, bila ena najvidnejših predstavnic Studia za svobodni ples, se plesno izpopolnjevala na London Contemporary Dance in v Slovenijo prinesla orientalni ples.
https://ski.emanat.si/jasna-knez/


Sreda, 20.10.2021

IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI Z RESOLUCIJO O NACIONALNEM PROGRAMU ZA KULTURO, 2021–2028

Po preučitvi »Resolucije o nacionalnem programu za kulturo, 2021–2028« upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije ugotavlja, da dokument sodobni ples sicer navaja med zvrstmi uprizoritvenih umetnosti, vendar za področje ne očrta nikakršnih razvojnih smernic, ki bi jih kasneje lahko zajel akcijski načrt NPK 2021-2028. Iz dokumenta prav tako ni razvidnih nikakršnih razvojnih smernic za urejanje umetniške in kulturne produkcije nevladnega sektorja in samozaposlenih na področju kulture, kar je za sodobni ples bistveno, saj njegova celotna produkcija nastaja prav v nevladnem sektorju, umetnice in umetniki, kulturne delavke in delavci, ki delujejo na področju, pa so v celoti samozaposleni.

Upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije predlaga, da se področje sodobnega plesa vključi v dokument z naslednjimi razvojnimi smernicami: (1) ponovna ustanovitev leta 2012 ukinjenega Centra sodobnih plesnih umetnosti in zagotovitev primerljivih institucionalnih sredstev zanj; (2) znatno povečanje financiranja sodobno plesnih vsebin za nevladne organizacije, ki delujejo na področju; (3) zagotovitev sredstev za kontinuirane in dnevne programe poklicnega usposabljanja (dnevni plesni treningi, delavnice kvalitetnih domačih in tujih pedagogov); (4) financiranje najemnin za plesne studije (s primernimi prostorskimi volumni, temperaturnimi in sanitarnimi standardi) v večjih slovenskih centrih; (5) zagotovitev sredstev za financiranje gostovalne mreže po RS za področje uprizoritvenih umetnosti in sodobnega plesa; (6) financiranje programov kulturno-umetnostne vzgoje za področje sodobnega plesa po RS; (7) večnamensko delovno štipendiranje referenčnim umetnicam in umetnikom, kulturnim delavkam in delavcem s področja, v razumnih časovnih ciklih; (8) celostno, ne segregirano (institucije, nevladni sektor) urejanje področja uprizoritvenih umetnosti v RS.

Upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije si državno kulturno administracijo na Ministrstvu za kulturo predstavlja kot partnerko, ki sledi področju (tako v domačem, kakor tudi v mednarodnem kulturnem prostoru), ga razume in skupaj z nami razvija ter izboljšuje; ki ceni umetnice in umetnike, kulturne delavke in delavce na področjih sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti ter si prizadeva, da bi ustvarila vključujoč in kvaliteten kulturni sistem, ki bi deležnikom na področjih s primernimi kvalitativnimi (ne zgolj kvantitativnimi) kriteriji zagotavljal – kakor je zapisano v Ustavi RS – skladen kulturni razvoj. 

Upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije


Ponedeljek, 06.09.2021

Od leta 2003 Gibanica – bienale sodobne plesne umetnosti, predstavlja slovensko sodobnoplesno produkcijo, ki jo za festival vselej izbere tričlanska selektorska ekipa. Gibanica ponuja nabor najboljših sodobnoplesnih izdelkov domačih producentov in velja za najpomembnejšo sodobnoplesno platformo pri nas. Letošnja 10. edicija bo potekala v Ljubljani med 15. in 18. septembrom 2021.

wwww.gibanica.info