Društvo za sodobni ples Slovenije (DSPS) od leta 1994 deluje kot osrednje strokovno stanovsko društvo na področju sodobnih plesnih umetnosti na nacionalni ravni.
Dne 3. maja 1994 ga je v Ljubljani ustanovila skupina sodobnih plesnih umetnic_kov in kulturnih delavk_cev: Iztok Kovač, Ksenija Hribar, Maja Delak, Suzana Koncut in Eda Čufer.
O stanovskem društvu, ki bi združilo kulturne delavke_ce na področju sodobnega plesa, se je glede na razpoložljivo dokumentacijo sicer razmišljalo že vsaj od oktobra 1985, ko je idejo sprožil krog plesalk_cev in plesnih pedagoginj_ogov okrog Neje Kos, ki je od leta 1977 delovala na takratni Zvezi kulturnih organizacij Slovenije kot strokovnjakinja za sodobni ples. V drugi polovici leta 1985 je bil novoustanovljeni Plesni Teater Ljubljana v polnem ustvarjalnem zagonu, njegova protagonistka Ksenija Hribar pa je bila prisotna na vseh začetnih pogovorih. Kljub temu je trajalo še devet let, preden je do ustanovitve na pobudo Iztoka Kovača dejansko prišlo.
DSPS je bilo eno prvih stanovskih združenj v Republiki Sloveniji in je nastalo iz potrebe, da se razmeroma nevidni umetniški praksi zagotovijo pogoji družbene reprezentacije in sistemske regulacije. Iz ustanovnih smernic je razvidno, da so člani_ce prepoznali ključne primanjkljaje: (1) pomanjkljivo družbeno reprezentacijo sodobnega plesa; (2) pomanjkanje prostora (prizorišč za nastope in predvsem vadbenih prostorov); (3) pomanjkanje sistematičnega načrtovanja izobraževanja in potrebo po vertikalni strukturi; (4) potrebo po mednarodnem festivalu sodobnega plesa; (5) kvalitativni primanjkljaj na področju profesionalnega plesa; (6) potrebo po razvoju kritičnih, teoretskih in zgodovinskih refleksij; ter (7) pomanjkanje dokumentiranja in arhiviranja sodobnega plesa v Sloveniji. DSPS je te izzive kontinuirano naslavljalo ter zagovarjalo področje na različnih ravneh – od političnih do skupnostnih.
Članice_i DSPS so naslednja štiri desetletja ključno zaznamovale_i razvoj sodobne plesne umetnosti v Sloveniji: na področju produkcije, vzpostavljanja teorije in zgodovine, razvoja izobraževalnih programov (tako na srednješolski kot visokošolski ravni) in mednarodnega sodelovanja ter širše – pri oblikovanju kulturnih politik, profesionalnem mreženju, razvoju infrastrukture, urejanju statusa samozaposlenih v kulturi in zagovorništvu.
Med leti 1998 in 2001 je društvo izdajalo brezplačno glasilo CIRKULARKA. Leta 2003 je DSPS sodeloval pri zagonu prve slovenske pregledne platforme – Gibanice, katere producent je bil med leti 2003 – 2009 zavod Exodos, pod vodstvom Nataše Zavalovšek. Partnerji Gibanice so po izvedbi 4. edicije sprejeli sklep, da Gibanico v prihodnje vodi DSPS; v prenovljeni zasnovi jo je od 2009 – 2013 vodil svet v sestavi Goran Bogdanovski, Rok Vevar, Tamara Bračič Vidmar. DSPS je med 2005 – 2015 sodelovalo tudi z zavodom EN-KNAP pri izvedbi Plesne nacionale, prireditve, ki je deset let zapored omogočala profesionalnim ustvarjalcem_kam starejšim od 21 let, predstavitev kratkih odlomkov iz njihovih novejših del ali del v nastajanju širši javnosti. Prva izvedba Plesne nacionale je bila na proslavi Dneva državnosti, junija 2005, na Trgu republike v Ljubljani. Leta 2012 je bila na pobudo Teje Reba in Bare Kolenc ustanovljena Nagrada Ksenije Hribar, ki jo društvo podeljuje bienalno za dosežke na področju sodobne plesne umetnosti. V istem obdobju je kot odgovor na pomanjkanje kontinuiranega profesionalnega treninga društvo zagnalo projekt KlasJe!, profesionalne jutranje klase, ki so v sezoni 2013/2014 potekali v sodelovanju zavoda Emanat in PTL, v sezoni 2014/2015 pa s fokusom na somatske prakse v sodelovanju z JSKD. Leta 2013 je DSPS skupaj z Vio Negativo, Masko in Bunkerjem razvilo še projekt Zbor za publiko, format inovativnega in odprtega razmišljanja o aktualni produkciji sodobne scenske umetnosti, namenjen gledalkam_ predstav, ki smo ga na društvu izvajali do leta 2016. Od leta 2020 DSPS v sodelovanju z JSKD vsako leto pripravi poslanico ob mednarodnem dnevu plesa, bienalno pa tudi javno množično obeležitev dneva plesa na prostem. Od 2024 izvaja tudi evropski partnerski projekt Moving Balkans, namenjen krepitvi sektorja v JV evropski regiji. Istega leta pa je društvo od MOL dobilo v souporabo dva vadbena prostora, ki ga člani_ce uporabljajo za svoje vaje.
Od vsega začetka si je DSPS prizadevalo tudi za ustanovitev osrednje javne institucije za sodobne plesne umetnosti. V ta namen je sodelovalo v različnih delovnih skupinah, pripravljalo analize in raziskave ter oblikovalo razvojne smernice za področje. Aktivno je sodelovalo tudi v procesu ustanavljanja Centra sodobnih plesnih umetnosti (CSPU). Ta je bil ustanovljen julija 2011 z odločitvijo Vlade Republike Slovenije v času ministrice za kulturo Majda Širca. Kljub ambiciozni zasnovi je bil CSPU zelo kratkega veka: 23. avgusta 2012 je Vlada RS sprejela sklep o njegovi ukinitvi, v času mandata ministra Žiga Turk. Ustanovitev in hitra ukinitev CSPU predstavljata boleč primer institucionalne nestabilnosti na področju sodobnega plesa v Sloveniji ter pomembno referenčno točko za kasnejše pobude.
Po ukinitvi CSPU leta 2012 je DSPS nadaljevalo kontinuirano zagovorniško delo za sistemsko ureditev področja, med drugim v okviru projekta Mreža sodobnega plesa (2012 – 2014), ki jo je društvo prevzelo od prvotnega nosilca mreže, zavoda Fičo pod vodstvom Gorana Bogdanovskega (2010 – 2012; zaključni posvet). Mreža je od svoje ustanovitve predstavljala enega ključnih vmesnih korakov v razvoju področja sodobnega plesa v Sloveniji, saj je vzpostavila bolj sistematične modele povezovanja organizacij, okrepila zagovorniške kapacitete sektorja ter prispevala k pripravi pogojev za kasnejše institucionalne procese.
Naslednji pomemben premik se je zgodil v času priprave novih kulturnih politik na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod vodstvom Asta Vrečko, ko je DSPS od 2022 ponovno intenzivno sodelovalo v strokovnih procesih, ki so vodili do oblikovanja prve nacionalne Razvojne strategije za sodobni ples 2024–2028. Ta strategija je prvič celovito opredelila pogoje za razvoj področja – od izboljšanja delovnih pogojev, razvoja gostovalne mreže in mreže za kulturno-umetnostno vzgojo do medsektorskih sodelovanj – ter kot enega ključnih ukrepov predvidela ustanovitev nacionalne institucije za sodobni ples. Na tej podlagi je Vlada Republike Slovenije dne 12. novembra 2025 sprejela sklep o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Proces ustanavljanja se je nadaljeval na lokalni ravni s soustanoviteljicama Mestno občino Celje in Mestno občino Nova Gorica. Po začasni zaustavitvi zaradi pobude za lokalni referendum v Celju so postopki stekli naprej, sklep pa je bil objavljen v Uradnem listu RS 20. marca 2026. V skladu z ustanovitvenim sklepom bo Javni zavod za razvoj sodobne plesne umetnosti deloval kot osrednja nacionalna institucija za sodobni ples. Njegov namen je razvoj, produkcija, promocija in sistemska podpora sodobni plesni umetnosti v Sloveniji in mednarodnem prostoru, s čimer bo zagotavljal dolgoročno, stabilno in decentralizirano izvajanje dejavnosti.
Predsednice_ki:
Funkcija predsednikov društva, ki jih izvoli občni zbor, je zagotavljanje zakonitega, transparentnega in strateško usmerjenega upravljanja društva. Predsednik_ca vodi upravni odbor, skrbi za skladnost delovanja s statutom ter nadzoruje izvajanje sprejetih odločitev. Hkrati zastopa društvo navzven in predstavlja interese članstva v odnosu do javnosti, partnerjev in odločevalcev.
Teja Reba: 2025 –
Dejan Srhoj: 2021 – 2024
Pia Brezavšček: 2017 – 2020
Teja Reba: 2013 – 2016
Bara Kolenc: 2011 – 2012
Andreja Kopač: 2009 – 2010
Igor Sviderski: 2007 – 2008
Brane Potočan: 2005 – 2006
Matjaž Farič: 2003 – 2004
Gregor Kamnikar: 2000 – 2002
Mateja Bučar: 1998 – 1999
Ksenija Hribar: 1994 – 1997
Izvršne in programske vodje:
Izvršno in programsko vodenje ni bila kontinuirano sistemsko vzpostavljeno, temveč je bilo pogosto vezano na razpoložljivost projektnih sredstev. V določenih obdobjih je bila ta vloga oblikovana izključno za potrebe posameznih večjih projektov (npr. Gibanica ali Mreža sodobnega plesa), medtem ko je bila v drugih obdobjih vzpostavljena izvršna vodstvena funkcija na ravni delovanja celotnega društva. Struktura izvršne ekipe se je tako prilagajala produkcijskim pogojem, obsegu programa in finančnim zmožnostim.
2026 –
Sabrina Železnik – izvršna in programska vodja DSPS (od 1.5.2026)
Karolina Bugajak – producentka in administratorka DSPS (od 1.3.2026 – )
2023 – 2026:
Teja Reba – izvršna in programska vodja DSPS (do 1.5.2026)
Tjaša Bertoncelj – producentka in administratorka DSPS (1.1.2024 – 1.3.2026)
Partnerski svet Gibanice 2025: predstavniki Bunker, Cankarjev dom, DUM – Društvo umetnikov, Emanat, En–Knap, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Kino Šiška, Kultivarnica, Maska, Mesto Žensk, Nagib, NDA Slovenija, Pekinpah, Platforma NEST, Plesni Teater Ljubljana, MOJA KREACIJA Maribor.
2017 – 2023:
Mojca Zupanič – izvršna vodja Gibanice
Partnerski svet Gibanice 2017: predstavniki Cankarjev dom, Bunker, Maska, Emanat, Plesni Teater Ljubljana , Pekinpah, Plesna izba Maribor, Zavod Federacija
Partnerski svet Gibanice 2019: predstavniki Cankarjev dom, Bunker, Maska, Emanat, Plesni Teater Ljubljana, Pekinpah, Plesna izba Maribor, Društvo Nagib
Partnerski svet Gibanice 2021: Bunker, Cankarjev dom, Maska, Emanat, Pekinpah, Moja Kreacija, Plesni Teater Ljubljana, Društvo Nagib
Umetniški odbor Gibanice 2023: Mojca Kasjak in Nina Meško
Partnerski svet Gibanice 2023: predstavniki Cankarjev dom, Bunker, Plesni Teater Ljubljana, En-Knap, Maska, Zavod MOJA KREACIJA Maribor, Emanat, Pekinpah, Nagib, DUM – Društvo umetnikov, NDA Slovenija, Mesto Žensk, Platforma NEST, JSKD – Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
2013 – 2016:
Teja Reba – izvršna in programska vodja DSPS
Programski svet Gibanice 2015 – predstavniki Cankarjev dom, Bunker, Maska, Emanat, Plesni Teater Ljubljana, Flota, Pekinpah, Plesna Izba Maribor, Federacija.
Mojca Zupanič – producentka Gibanice 2015
Sandra Đorem (1.12.2013 do 31.8.2013), Ksenija Kaučič (1.9.2013 – 31.5.2014) in Sanja Matković (1.9.2013 – 31.5.2014) – vodje projekta Mreža sodobnega plesa 2013 – 2014
2010 – 2013:
Goran Bogdanovski – umetniški vodja Mreža za sodobni ples
Umetniški odbor Gibanice in Gibanice na turneji: Goran Bogdanovski, Rok Vevar, Tamara Bračič Vidmar
Produkcijski odbor Gibanice in Gibanice na turneji: Alma R. Selimovič, Mojca Zupanič, Sandra Đorem