Boštjan Antončič (Celje, 1980) je začel plesati v Plesnem forumu Celje pri Gogi Stefanovič Erjavec in se izpopolnjeval na ustanovi Salzburg Experimental Academy of Dance. Plesal je v projektih Matjaža Fariča, Susan Quinn, Mie Lawrence in Mateja Kejžarja ter ustvarjal lastne predstave. Vodil je delavnice v Sloveniji in po Evropi, poučeval je na Visoki šoli za sodobni ples v Sloveniji in kot gostujoči učitelj na plesni akademiji SEAD v Salzburgu. Leta 2005 se je pridružil legendarni plesni skupini Rosas pod vodstvom Anne Terese De Keersmaeker. Plesal je v številnih produkcijah, med njimi so D’un soir un jour (2006), Bartók/Beethoven/Schönberg – Repertory Evening (2007), Steve Reich Evening (2007), Zeitung (2008), The Song (2009), En Atendant (2010), Cesena (2011), Drumming, Vortex Temporum (2013), Work/Travail/Arbeid (2015), Verklärte Nacht, Mitten wir im Leben sind/Bach6Cellosuiten (2017) in Six Branderburg Concertos (2018). Bil je del opere Così fan tutte v pariški operi leta 2017. Sodeluje tudi kot plesalec pri ponovnih uprizoritvah repertoarja Anne Terese De Keersmaeker. V zadnjem času je plesal v muzejskih projektih serije Dark Red Project, v muzeju Kolumba v Kölnu, muzeju Louvre v Lensu, galeriji Beyeler Fondation v Baslu, muzeju Louvre v Parizu s projektom Forêt (2022). Sodeloval je pri oživitvi predstave En Atendant (Avignon, 2022) in solo Bernabo (2023). Trenutno pleše v novi produkciji Il Cimento dell’Armonia e dell’Inventione (2024).