Poslanica ob Mednarodnem dnevu plesa 2022

V Društvu za sodobni ples Slovenije (DSPS) in JSKD – oddelek za ples pa smo v letošnjem letu k pripravi poslanice povabili Jasno Knez, plesalko in koreografinjo, ki je za svoje delo prejela številna priznanja in nagrade, med drugim leta 2013 nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje DSPS.

Prav tako bomo člani slovenske plesne skupnosti dan proslavili s posebnim, sedaj že tradicionalnim javnim dogodkom. Vsebino dogodka in organizacijo sta letos pripravili plesalki in koreografinji Urška Centa in Kristýna Šajtošová iz kolektiva Platforme NEST, krovna koordinacija pa poteka pod vodstvom (DSPS).

Plesna intervencija ob mednarodnem dnevu plesa z naslovom “Premik v boljšo prihodnost: MOVING ON TO A BETTER FUTURE”, bo imela format instantne kompozicije, ki se ji lahko priključi kdorkoli. Mesto srečanja in začetek plesne intervencije bo na Jakopičevem drevoredu v Tivoliju, ob 17.00. Z dogodkom, ki se ga vsako leto udeležijo številni ustvarjalci in ustvarjalke s področja plesa, želimo opozoriti na našo številčnost in veliko zapostavljenost naših poklicev ter področja tako v družbenem, kot političnem smislu. 

Foto: Sunčan Stone

Poslanica

Kaj skriva vaše telo? Čustva? Fajn. Poskusite jih spraviti ven. Po hrbtenici navzdol švisne jeza in požene nogo v korak. . . Ali pa se zvijaš od smeha. 

Otrok se  vrže na tla, ko je nejevoljen. Od žalosti se sesedaš in grbiš vase. Je to ples? No – elementi plesa pa že. 

Je krik ples? Ali barvica pleše, ko jo potiskamo sem in tja po papirju? 

To vse je dokaz , da je gibanje naše naravno stanje. Tako celo zelo vsakdanje, da ga niti ne cenimo dovolj. 

Zato smo kar pretreseni, ko vidimo osebo na vozičku – kako pleše! Kako si želi plesati.

Mi, ki imamo gibljive noge in roke – pa se nam največkrat ne da iti na plesne vaje, ali pa kar doma sami zaplesati.

Smo sedeča civilizacija, kar je nenaravno stanje. Pa se nam zato zdi patetično, če nekdo v zanosu govori, kako je v spremenjenem stanju zavesti – ko pleše. 

Pišem o plesu – raje pa bi svoje misli izplesala – za mene, plesalko, je to bolj naravno. Telo čutim kot prostoenergijsko napravo. V njem vrejo čustva.

Kot potrebujemo zrak in vodo, da naše telo živi – tako potrebuje duša možnost, da vse to notranje duševno dogajanje izrazimo. Drugemu. Ali samo sebi – da se osvobodimo. Zato govorimo, pojemo, plešemo, rišemo… Razveselim se, ko vidim otroka, ki navdušeno poskakuje in ploska, ko opazuje drveči vlak. 

Ali ko skupinica mladih miga z rameni, ko gre mimo glasbenika na cesti. Ko starejša gospa maha z roko, ko razlaga svoje misli prijateljici. 

Vse miga, vse se giblje… kri mora teči, če hočemo živeti. Po dveh letih zadrževanja in omejevanja – na polje zdaj, v les šumeč! 

Valjanje po travi je zametek plesa.

– Jasna Knez

Jasna Knez (1949, Trst) nadaljuje tradicijo slovenskega izraznega plesa Žive Kraigher (izhajajoče iz plesnega izročila Mete Vidmar, ki je imela v Ljubljani prvo privatno plesno šolo 1933-1956). Kot učenka Žive Kraigher je stopila na oder z osmimi leti, bila ena najvidnejših predstavnic Studia za svobodni ples, se plesno izpopolnjevala na London Contemporary Dance in v Slovenijo prinesla orientalni ples.