OBVESTILA

Torek, 26.4.2022

Društvo za sodobni ples obeležuje mednarodni dan plesa!

29. aprila praznujemo mednarodni dan plesa, ki ga svetovna organizacija za uprizoritvene umetnosti ITI – International
theatre institute tradicionalno obeležuje s poslanico izbranega ustvarjalca_ke iz vrst scenskih umetnosti in je za letošnjo
poslanico izbrala baletnega plesalko in umetniško direktorico Korejskega narodnega gledališča Kang Sue-jin.

V Društvu za sodobni ples Slovenije (DSPS) in JSKD – oddelek za ples pa smo v letošnjem letu k pripravi poslanice povabili Jasno Knez, plesalko in koreografinjo, ki je za svoje delo prejela številna priznanja in nagrade, med drugim leta 2013 nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo, ki jo podeljuje DSPS.

Prav tako bomo člani slovenske plesne skupnosti dan proslavili s posebnim, sedaj že tradicionalnim javnim dogodkom. Vsebino dogodka in organizacijo sta letos pripravili plesalki in koreografinji Urška Centa in Kristýna Šajtošová iz kolektiva Platforme NEST, krovna koordinacija pa poteka pod vodstvom (DSPS). Plesna intervencija ob mednarodnem dnevu plesa z naslovom “Premik v boljšo prihodnost: MOVING ON TO A BETTER FUTURE“, bo imela format instantne kompozicije, ki se ji lahko priključi kdorkoli. Mesto srečanja in začetek plesne intervencije bo na Jakopičevem drevoredu v Tivoliju, ob 17.00. Z dogodkom, ki se ga vsako leto udeležijo številni ustvarjalci in ustvarjalke s področja plesa, želimo opozoriti na našo številčnost in veliko zapostavljenost naših poklicev ter področja tako v družbenem, kot političnem smislu.

Poslanica ob mednarodnem dnevu plesa 2022


Kaj skriva vaše telo? Čustva? Dobro. Poskusite jih spraviti ven. Po hrbtenici navzdol švisne jeza in požene nogo v korak … Ali pa se zvijaš od smeha.
Otrok se vrže na tla, ko je nejevoljen. Od žalosti se sesedaš in grbiš vase. Je to ples? No, elementi plesa pa že.
Je krik ples? Ali barvica pleše, ko jo potiskamo sem in tja po papirju?
To vse je dokaz, da je gibanje naše naravno stanje. Tako celo zelo vsakdanje, da ga niti ne cenimo dovolj. Zato smo kar pretreseni, ko vidimo osebo na vozičku, kako pleše! Kako si želi plesati.
Mi, ki imamo gibljive noge in roke, pa se nam največkrat ne da iti na plesne vaje, ali pa kar doma sami zaplesati.
Smo sedeča civilizacija, kar je nenaravno stanje. Pa se nam zato zdi patetično, če nekdo v zanosu govori, kako je v spremenjenem stanju zavesti – ko pleše.
Pišem o plesu – raje pa bi svoje misli izplesala – za mene, plesalko, je to bolj naravno. Telo čutim kot prostoenergijsko napravo. V njem vrejo čustva.
Kot potrebujemo zrak in vodo, da naše telo živi, tako potrebuje duša možnost, da vse to notranje duševno dogajanje izrazimo. Drugemu. Ali samo sebi – da se osvobodimo. Zato govorimo, pojemo, plešemo, rišemo … Razveselim se, ko vidim otroka, ki navdušeno poskakuje in ploska, ko opazuje drveči vlak. Ali ko skupinica mladih miga z rameni, ko gre mimo glasbenika na cesti. Ko starejša gospa maha z roko, ko razlaga svoje misli prijateljici.
Vse miga, vse se giblje … kri mora teči, če hočemo živeti. Po dveh letih zadrževanja in omejevanja – na polje zdaj, v les šumeč!
Valjanje po travi je zametek plesa.
Jasna Knez


Jasna Knez (1949, Trst) nadaljuje tradicijo slovenskega izraznega plesa Žive Kraigher (izhajajoče iz plesnega izročila Mete Vidmar, ki je imela v Ljubljani prvo privatno plesno šolo 1933-1956). Kot učenka Žive Kraigher je stopila na oder z osmimi leti, bila ena najvidnejših predstavnic Studia za svobodni ples, se plesno izpopolnjevala na London Contemporary Dance in v Slovenijo prinesla orientalni ples.
https://ski.emanat.si/jasna-knez/


Sreda, 20.10.2021

IZJAVA ZA JAVNOST V ZVEZI Z RESOLUCIJO O NACIONALNEM PROGRAMU ZA KULTURO, 2021–2028

Po preučitvi »Resolucije o nacionalnem programu za kulturo, 2021–2028« upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije ugotavlja, da dokument sodobni ples sicer navaja med zvrstmi uprizoritvenih umetnosti, vendar za področje ne očrta nikakršnih razvojnih smernic, ki bi jih kasneje lahko zajel akcijski načrt NPK 2021-2028. Iz dokumenta prav tako ni razvidnih nikakršnih razvojnih smernic za urejanje umetniške in kulturne produkcije nevladnega sektorja in samozaposlenih na področju kulture, kar je za sodobni ples bistveno, saj njegova celotna produkcija nastaja prav v nevladnem sektorju, umetnice in umetniki, kulturne delavke in delavci, ki delujejo na področju, pa so v celoti samozaposleni.

Upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije predlaga, da se področje sodobnega plesa vključi v dokument z naslednjimi razvojnimi smernicami: (1) ponovna ustanovitev leta 2012 ukinjenega Centra sodobnih plesnih umetnosti in zagotovitev primerljivih institucionalnih sredstev zanj; (2) znatno povečanje financiranja sodobno plesnih vsebin za nevladne organizacije, ki delujejo na področju; (3) zagotovitev sredstev za kontinuirane in dnevne programe poklicnega usposabljanja (dnevni plesni treningi, delavnice kvalitetnih domačih in tujih pedagogov); (4) financiranje najemnin za plesne studije (s primernimi prostorskimi volumni, temperaturnimi in sanitarnimi standardi) v večjih slovenskih centrih; (5) zagotovitev sredstev za financiranje gostovalne mreže po RS za področje uprizoritvenih umetnosti in sodobnega plesa; (6) financiranje programov kulturno-umetnostne vzgoje za področje sodobnega plesa po RS; (7) večnamensko delovno štipendiranje referenčnim umetnicam in umetnikom, kulturnim delavkam in delavcem s področja, v razumnih časovnih ciklih; (8) celostno, ne segregirano (institucije, nevladni sektor) urejanje področja uprizoritvenih umetnosti v RS.

Upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije si državno kulturno administracijo na Ministrstvu za kulturo predstavlja kot partnerko, ki sledi področju (tako v domačem, kakor tudi v mednarodnem kulturnem prostoru), ga razume in skupaj z nami razvija ter izboljšuje; ki ceni umetnice in umetnike, kulturne delavke in delavce na področjih sodobnega plesa in uprizoritvenih umetnosti ter si prizadeva, da bi ustvarila vključujoč in kvaliteten kulturni sistem, ki bi deležnikom na področjih s primernimi kvalitativnimi (ne zgolj kvantitativnimi) kriteriji zagotavljal – kakor je zapisano v Ustavi RS – skladen kulturni razvoj. 

Upravni odbor Društva za sodobni ples Slovenije


Ponedeljek, 06.09.2021

Od leta 2003 Gibanica – bienale sodobne plesne umetnosti, predstavlja slovensko sodobnoplesno produkcijo, ki jo za festival vselej izbere tričlanska selektorska ekipa. Gibanica ponuja nabor najboljših sodobnoplesnih izdelkov domačih producentov in velja za najpomembnejšo sodobnoplesno platformo pri nas. Letošnja 10. edicija bo potekala v Ljubljani med 15. in 18. septembrom 2021.

wwww.gibanica.info