O nagradi Ksenije Hribar smo razmišljali kot o visokem strokovnem priznanju. Dsps in letošnja komisija smo se in bi se radi posebej potrudili da bi nagrada v bodoče ne bi bila le simbolična, temveč bi se udejanjila tudi v materialnem smislu.
V tem trenutku je nujno podariti, da se je v zadnjih dveh letih za nagrajene koreografinje, ta nagrada materializirala v negativnem namesto v pozitivnem smislu – z vztrajno zavrnitvijo nadaljnjega sofinanciranja na Ministrstvu za kulturo, našem glavnem sofinancerju. Brez dvoma je potrebno zastaviti vprašanje kako je kaj takega pravzaprav mogoče in kako sploh razumeti nastali strokovni razkorak (kljub vsem krhkostim in labilnim razmeram področja sodobnih umetnosti in sodobnega plesa).
Kljubovati anomalijam, in to uspešno je nujna stvar, celo ključna – še posebej na ustvarjalnih poteh.
In tudi zato, pa seveda ne samo zato, predvsem za veliko in v marsičem ključno delo na področju sodobnega plesa, mi je danes v izjemno čast, še posebej pa mi je v veselje, da lahko Nagrado Ksenije Hribar v letu 2017 izročim gospe Neji Kos, za njeno življenjsko delo na področju sodobnega plesa pri nas.
Enako, kot visoko strokovno priznanje, smo razmišljali o vrhuncih in delu nastalemu v zadnjih dveh-treh letih, v sami koreografiji, v soustvarjanju, koreografskih del ter teoretskem, kritiškem, pedagoškem in producentskem delu in tudi o prihajajočih ustvarjalkah in ustvarjalcih.
Odločitve nikakor niso potekale brez dilem, kar je dobro in nam je potrdilo, da imamo danes zelo kvalitetne avtorice in avtorje, ki vztrajno, nepopustljivo, koncizno gradijo svoje avtonomne pozicije in poti v polju sodobnega plesa in s tem ustvarjalno, umetniško in estetsko vizijo časa.
V tokratnem izboru smo pozornost usmerili tudi v dejstvo, da sodobni ples v našem prostoru na intelegibilni način zastavlja relevantna vprašanja. Zato v središče pozornosti nismo postavili le vprašanja, kaj kdo dela temveč tudi in predvsem kako in zakaj to počne. Pri izboru smo se poglabljali v postopke, principe in metode dela kot načine zapopadanja zastavljenih problemov.
Vsekakor razveseljuje da se sodobna plesna umetnost tudi v našem prostoru vseskozi kvalitativno izostruje, ne le v samem koreografskem delu, temveč tudi v vsem kar danes polja umetnosti utemeljuje in so-izgrajuje. Del tega naj bodo tudi letošnje nagrade. Edino kar resnično manjka – je »vizija«, da bi v letu 2019, čez dve leti torej, soglasno lahko podelili nagrado Ksenije Hribar tudi za področje kulturno političnega dela in strukturnega napredka v polju sodobnega plesa; v smeri dejanskega uresničevanja sodobnega plesnega centra – kot je svojo jasno vizijo za trdnejšo in resno sistemsko umestitev sodobne plesne umetnosti v naš prostor, v svojem nagovoru na letošnji otvoritvi Gibanice, pojasnil in predlagal g. Tone Peršak, aktualni minister za kulturo Republike Slovenije.
J.Založnik, P. Tanko, M. Bučar