Predstave 2011


 
Milan Tomášik, Alexander Gottfarb
BAGA-BASTA
četrtek, 24. februar ob 18.00
Plesni Teater Ljubljana

Plesalec in koreograf Milan Tomášik prihaja s Slovaške, ples je študiral na Konservatoriju J. L. Bellu v Banski Bystrici, na Akademiji za uprizoritvene umetnosti v Bratislavi ter na bruseljski šoli P.A.R.T.S., v Ljubljano pa ga je pripeljal angažma pri Kovačevi skupini En-Knap. Zdaj živi in dela v Ljubljani, s kolektivom Les SlovaKs pa je zadnje čase obšel vse pomembnejše evropske sodobnoplesne festivale. Četudi je njegovo plesno delo razmeroma raznorodno, je za njim plesalec z izrazitim plesnim idiolektom in smislom za plesno igrivost.
V predstavi Baga-Basta Tomášik sodeluje s švedskim plesalcem Alexandrom Gottfarbom in glasbenikom Florianom Kovacićem. Ustvarijo nekakšno plesno igrišče, na katerem – tako se zdi – se koreografske rešitve rojevajo iz izhodiščnega dogovora o skupnem »špilu«, v katerem ni nič bolj pomembnega kot odprtost za igro.
 
Avtorja in koreografa: Milan Tomášik, Alexander Gottfarb / Izvajalci: Milan Tomášik, Alexander Gottfarb, Florian Kovacić /
Avtorska glasba in izvedba v živo: Florian Kovacić / Oblikovanje svetlobe: Jaka Šimenc, Luka Curk / Kostumografija in scenografija: Jasna Vastl /  Producentka: Živa Brecelj / Produkcija: Plesni Teater Ljubljana / Koprodukcija: CCL (Choreographiccentrelinz), Stanica Žilina-Záriečie.

 
David Zambrano, Jordi Casanovas, Edward Clug, Ivica Buljan, Iztok Kovač / EnKnapGroup
10 MIN
četrtek, 24. februarja ob 20.30
Španski borci
Stalna plesna skupina EnKnapGroup, ki jo je leta 2007 ustanovil eminenten slovenski koreograf Iztok Kovač, je v tem trenutku edini profesionalen plesni ansambel v Sloveniji. Sestava izjemnih plesalcev dela pod Kovačevim umetniškim vodstvom z mednarodno priznanimi koreografi in režiserji izrazito raznorodnih estetskih provenienc ter se razvija v prvovrsten plesni ansambel. Od leta 2009 ima EnKnapGroup svoj domicil v Centru kulture Španski borci v ljubljanskih Mostah.
Projekta 10 min vzhodno in 10 minut južno sta ciklusa 10-minutnih koreografskih vinjet, ki se ukvarjajo z razmerjem med kolektivnimi časovnimi vzorci in osebnim dojemanjem časa. Iztok Kovač je k sodelovanju povabil koreografe iz nekaterih geo-političnih kontekstov, ki so bili v zadnjih desetletjih podvrženi izrazitim spremembam. Na Gibanici bodo po izboru selektorjev od skupno enajstih predstavljene vinjete režiserja Ivice Buljana in koreografov Jordija Casanovasa, Edwarda Cluga, Iztoka Kovača in Davida Zambrana.
 
Avtorji in koreografi: Jordi Casanovas, David Zambrano, Edward Clug, Ivica Buljan, Iztok Kovač / Izvajalci: Gyula Cserepes, Luke Dunne, Evin Hadžialjević, Ana Štefanec, Tamás Tuza, / Oblikovanje kostumov: Alan Hranitelj, Valter Kobal / Povezovalna glasba: Mitja Vrhovnik Smrekar / Povezovalne projekcije: Studio nejaaka, Luka Umek / Tehnična izvedba:
Zoran Grabarac, Luka Curk, Jošt Pengov Taraniš / Producentka: Meta Lavrič / Produkcija: EN-KNAP / Koprodukcija: ZPA Zagreb, SNG Maribor, APT Novo mesto, Workshop Foundation Budimpešta, Bitef Teatar Beograd, Mini Teater Ljubljana


Evin Hadžialjević, Maja Kalafatić, Špela Tovornik, Jasna Zavodnik, Jernej Čampelj
(P)RAZNO?
petek, 25 februar ob 16.00
Plesni Teater Ljubljana

Evin Hadžialjević, Maja Kalafatić, Špela Tovornik in Jasna Zavodnik predstavljajo del reprezentance najmajših slovenskih plesnih ustvarjalk, ki si po vrnitvi iz tujih plesnih akademij šele ustvarjajo svoj umetniški prostor v Ljubljani. Njihova zgodba s predstavo (P)razno? je prav neverjetna. Leta 2009 so se priključile izobraževalno-umetniškemu programu Med-Ukrep v Plesnem Teatru Ljubljana, vendar s svojimi soustvarjalci niso imele sreče, saj se niso uspeli konsolidirati v kolektiv. Dva meseca pred predstavitvijo svojega dela na festivalu Ukrep so začele ustvarjalke sodelovati z novima mentorjema – režiserjem Sebastijanom Horvatom in koreografinjo Jano Menger –, in z njuno pomočjo ustvarjati koreografijo, ki je izjemno učinkovit in preprost primerek koreografske vaje iz semiotike, v kateri ena in ista koreografska struktura prehaja v različna znakovna okolja, jih naseljuje ali jim podlega, hkrati pa pripoveduje o nestanovitnosti različnih umetniških žanrov, plesnih stilov, paradigem in estetik.
 
Avtorji in izvajalci: Evin Hadžialjević, Maja Kalafatić, Špela Tovornik, Jasna Zavodnik, Jernej Čampelj / Mentorja:
Jana Menger, Sebastijan Horvat / Tehnična podpora: Luka Curk / Producentka: Živa Brecelj / Produkcija: Teater Ljubljana – festival Ukrep 2010 / Partner festivala Ukrep: Maska

 
Rosana Hribar, Gregor Luštek
DUET 012
petek, 25. februar ob 17.00/Friday, February 25th at 5 pm
Plesni Teater Ljubljana

Plesalca in koregrafa Rosana Hribar in Gregor Luštek sta v zadnjem desetletju in pol delala skoraj z vsemi najpomembnejšimi slovenskimi koreografi, od katerih velja še posebej izpostaviti njuno neprekinjeno sodelovanje z Matjažem Faričem, in vrsto sodobnih gledaliških režiserjev, hkrati pa ustvarila serijo avtorskih projektov, ki so njun sodobni transžanrski pas de deux izpopolnili do svojevrstnega plesnega organizma. Nagrade na nekaterih najuglednejših mednarodnih plesnih tekmovanjih so afirmirale njuno plesno dovršenost, ki jo plesalca v Ljubljani gradita in vzdržujeta v mednarodno neprimerljivih pogojih.
V predstavi DUET 012 – Raznovrstnost mnenj je čudovita! se sedimenti in sledi različnih plesnih stilov in estetik prepletejo zato, da bi izključno skozi sodobni ples spregovorili o njuni skupni umetniški in intimni zgodbi.
 
Koreografija in ples: Rosana Hribar, Gregor Luštek / Video film: režiserPeter Bratuša / produkcija Felina Films / Glasba Klasick-Jahkuzi/DJ Jamirko / Love Song/Dan D / Producentka: Živa Brecelj / Produkcija: Plesni Teater Ljubljana

 
 
Leja Jurišić, Teja Reba
MED NAMA
petek, 25. februar ob 18.30
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
Plesalki in koreografinji Lejo Jurišić in Tejo Reba je ljubljansko občinstvo imelo priložnost spoznati v zadnjem desetletju, imata pa tudi vrsto pomembnih mednarodnih izkušenj. Leja Jurišić je pred nekaj leti navdušila s svojim odličnim solom R'z'R, Teja Reba pa z nastopi v vrsti projektov Janeza Janše. Gre za odlični umetnici, ki ples raziskujeta v presečiščih s performansom in ki ju bolj od modernih režimov koreografij zanimajo telesa v zagati sedanjosti.
Predstava Med nama povzema in razvija vrsto izkušenj, ki sta jih umetnici v zadnjih letih pridobili pri svojem delu, med drugim tudi njuno izjemno odzivnost na situacijskost ter poseben talent za carinjenje vzdržnosti na mejnem prehodu med občinstvom in predstavo. Predstava raziskuje različne vidike plesnih, telesnih, intimnih, delovnih in javnih razmerij med dvema deležnikoma, soočenima z gotovostjo neke nestalne meje. Leja Jurišić in Teja Reba tem mejam merita temperaturo.
 
Avtorici in koreografinji: Leja Jurišić, Teja Reba / Oblikovanje svetlobe: Borut Cajnko / Video: Kaja Mihajlović / Dizajn: Nathalie Reba / Svetovalci: Janez Janša, Žiga Kariž, Žiga Predan / Izvršna producentka: Nataša Zavolovšek / Produkcija: Exodos / Koprodukcija: Društvo Pekinpah – Kink Kong, Maska (v okviru programa Dramaturgije plesa), Bunker/Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Gledališče Glej, Plesni Teater Ljubljana, Pa-f

 
 
Betontanc Ltd.
TAM DALEČ STRAN uvod v ego-logijo
petek, 25. februar ob 20.00
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
Performerji, plesalci in igralci Katarina Stegnar, Branko Jordan in Primož Bezjak so v zadnjem desetletju s svojo ustvarjalnostjo odločilno zaznamovali skupino Betontanc, ki je v 90. letih po svetu zaslovela kot urbani gibalni krik tranzicijske Slovenije. Njen čarovnik je že od samega začetka gledališki pesnik, režiser Matjaž Pograjc, neukročeni otrok slovenskih retrogardnih 80. let, ki je z omenjeno trojico ustvarjalcev ter drugimi zvestimi sodelavci v zadnjem desetletju uspel ustvariti nekaj izjemnih hibridnih odrskih inovacij.
Betontanc Ltd. se s predstavo TAM DALEČ STRAN uvod v ego-logijo loteva problema ekologije skozi vidike osebnih in lokalnih ravnanj z okoljem ter njihovih globalnih učinkov, pri tem pa na zanimiv način pokaže, kako se medijski žanri katastrofičnih okoljskih poročil izhodiščni potrošniški sebičnosti vrne prav v obliki generatorjev egoizma.
 
Avtorji: Betontanc Ltd. (Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Branko Jordan) / Izvajalci: Katarina Stegnar, Primož Bezjak, Branko Jordan / Glasba: Dead Tongues / Kostumografija: Mateja Benedetti / Oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič / Oblikovanje svetlobe:
Tomaž Štrucl / Video: Miloš Srdić, Teo Rižnar / Grafično oblikovanje: Saša Kladnik / Oblikovanje mask: Brane Drekonja / Tehnični direktor: Igor Remeta / Izvršna producentka: Maja Vižin / Produkcija: Bunker, Ljubljana

 
Wanda & Nova deViator
ZAMRZNJENE PODOBE
petek, 25. februar ob 22.15
Mini Teater
Maja Delak je izvrstna plesalka in perfomerka, cenjena koreografinja, avtorica in soavtorica vrste vrhunskih in večkrat nagrajenih plesnih predstav, hkrati pa pedagoginja, ki je v Sloveniji uredila srednješolsko sodobnoplesno izobraževanje in tudi neformalno izobraževanje Agon, ter serijo pomembnih knjižnih naslovov v zbirki Prehodi. Leta 2010 je za svoje umetniško delo v zadnjem obdobju prejela nagrado Prešernovega sklada. Luka Prinčič je glasbenik, performer in intermedijski umetnik, ki se skozi leta delovanja na področju zvoka, glasbe, tehnoloških instalacij in performansa posveča raznovrstnim pristopom k ustvarjalnim procesom in njihovi formalizaciji.
Za predstavo Zamrznjene podobe sta si Maja Delak in Luka Prinčič nadela ime Wanda & Nova deViator (Wanda se je prvič pojavila sicer že v reapropriaciji komada You Don't Own Me). Koncertna forma hibridizirana s performansom, videom in hrupom, vibrirajočim z vprašanji hiperseksualizacije, potrošništva, pornografije, emancipacije ... na varietejski način, z ostrino, ki teme ne samo razpira, ampak reže.
 
Avtorji in izvajalci: Wanda & Nova deViator / Svetovanje: Maja Smrekar / Vokal, klaviature, elektronika: Wanda / Vokal, elektronika, kitara: Nova deViator / Svetovanje za avdio podobo: Irena Tomažin / Gib, akcije, prostor: Wanda / Programiranje, senzorji, real-time video: Nova deViator / Oblikovanje svetlobe: Urška Vohar / Video: WNdV, Boštjan Božič, Miran Bratuš, Ivana Gregor / Izvajalci na videu: Matej Kejžar, Boštjan Antončič, Jianan Qu, Andrasz Dobi, Katja Kosi, Irena Mikec / Kostumi:
WNdV, Matija Ferlin/Artikl / Oblikovanje/Graphic design: Mauricio Ferlin / Fotografije: WNdV / Produkcija: Zavod Emanat / V sodelovanju: Delavski dom Trbovlje, KUD Mreža


 
Janez Janša, Dušan Jovanović
SPOMENIK G2
sobota, 26. februar ob 17.30
Cankarjev dom, Linhartova dvorana

Leta 2006 je neumestljiv sodobni umetnik z mednarodnim renomejem in nenavadnim imenom Janez Janša premierno predstavil rekonstrukcijo legendarne predstave Pupilija, papa Pupilo in Pupilčki (1969) skupine Gledališče Pupilije Ferkeverk in režiserja Dušana Jovanovića. Zdi se, da je ravno ta rekonstrukcijski projekt skupaj z Maskinimi izobraževalnimi, založniškimi in produkcijskimi programi, namenjenimi metodologijam zgodovinjenja novejše zgodovine scenskih umetnosti, v Sloveniji obudil zanimanje za reinterpretacije zgodovine, nove načine arhiviranja in zgodovinjenja ter mednarodno javnost presenetil z nekaterimi socialističnimi primerki umetniškega liberalizma na prehodu iz 60. v 70. leta.
Spomenik G2 je predstava, ki poleg soočenja rekonstrukcije z dokumentarnim materialom dveh različnih časov v predstavi, sooči tudi originalno zasedbo z njenim rekonstrukcijsko ponovitvijo. Menda nekje znani francoski filozof trdi, da je dejanje spominjanja pogojeno z nečim, česar si ni več mogoče priklicati v spomin. Zdi se, da gre v Spomniku G2 nekje prav za to.
 
Avtorja: Janez Janša, Dušan Jovanovič / Izvajalci: Teja Reba, Jožica Avbelj, Lado Jakša, Boštjan Narat / Video: Samo Gosarič / Oblikovanje svetlobe: Igor Remeta / Izvršna producentka: Jedrt Jež Furlan / Produkcija: Maska Ljubljana / Koprodukcija:
Mestno gledališče ljubljansko.

 
Domen Šega, Lili Mihajlović
GLEJ ME KAKO LJUBIM; BO DOVOLJ?
sobota, 26. februar ob 19.00
Cankarjev dom, Kosovelova dvorana

Slovensko-izraelski plesni duet Domna Šege in Maye Levy je zaključna produkcija balkanskega mrežnega in mobilnega študijskega programa Nomad Dance Academy, ki je v zadnjem troletju po deželah južnega in zahodnega Balkana potoval vselej od februarja do junija, ko so študentje v Ljubljani predstavili produkte svojega študijskega dela. Leta 2010 sta se študijskega programa udeležila tudi Domen Šega, slovenski plesalec in krajinski arhitekt, ter Maya Levy, izraelska plesalka in koreografinja.
Glej me kako ljubim. Bo dovolj? je njun dramatičen plesni duet, ki protokole različnih družabnih iger v dvojicah uporabi za proizvodnjo zgodbenih okruškov o zaljubljenosti, njeni obsesivnosti, igrah moči in (ne)zaupanju. Miniaturni plesni duet, poln dramatičnih suspenzov, humorja in s pomeni obloženih gibalnih akcij, se zdi izjemen zaradi redke izpovedne nuje, ki ji daje šarm in govori od tam, od koder izvira njena resnica.

Avtorja: Domen Šega, Lili Mihajlović / Koreografija: Domen Šega, Maya Levy / Izvajalca: Domen Šega, Lili Mihajlović / Oblikovanje svetlobe, scene in kostumi: Domen Šega, Maya Levy / Dramaturški nasvet: Ivana Ivković / Produkcija: Fičo Balet - Festival Pleskavica / Koprodukcija: NOMAD Dance Academy, Bunker, Ljubljana, Plesni Teater Ljubljana, KUD Pozitiv-DIC

 
Mateja Bučar
ZELENA LUČ
sobota, 26. februar ob 19.40
križišče Slovenske in Cankarjeve ulice
sobota, 26. februar ob 20.05
križišče Resljeve in Komenskega ulice
 
Plesalka in koreografinja Mateja Bučar je bila članica ljubljanskega baletnega ansambla v SNG Opera in balet, leta 1986 se je priključila Plesnemu Teatru Ljubljana, končala študij biologije na Biotehniški fakulteti v Ljubljani in na začetku 90. let začela ustvarjati svoj sodobnoplesni opus, ki se pogosto spogleduje s sodobnimi vizualnimi umetnostmi. Za njeno delo, ki s svojo širino, konsistenco in kompleksnostjo predstavlja enega najpomembnejših koreografskih opusov zadnjih dveh desetletij, je morda značilno mišljenje virtualnih, shematskih, pojmovnih ali stvarnih prostorov in plesa, ki naredi zaznavne.
Zelena luč je koreografska situacija, ki izrablja minimalistično formo prometne singnalizacije, da nam lahko v trenutnosti nekega prehodnega mestnega vogala spregovori o sodobnem plesu, koreografiji in telesih v njih. Lahko pa je preprosto nekaj neobičajnega, ki popestri izrabljeno rutino naših mestnih poti.
 
Avtorica: Mateja Bučar / Soustvarjalci in izvajalci: Dušan Teropšič, Manca Krnel, Nataša Kos Križmančič, Maja Kalafatić, 
Kaja Valenti, Mateja Bučar / Tekst: Renata Salecl / Producentka: Sanja Kuveljić / Produkcija: DUM – društvo umetnikov / Koproducent: Kino Šiška

 
Mala Kline, Massimiliano Cuccaro, Leja Jurišić, Vania Rovisco, Petra Veber, Mike Winter
BLISS
sobota, 26. februar ob 20.30
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana
80 minut

www.pekinpah.com
ziga.predan@kinkkong.org

Mala Kline je uveljavljena plesna umetnica, ki je svoje prve mednarodne izkušnje pridobila pred svojo polnoletnostjo, zanjo pa bi morda izmed slovenskih koreografov in plesalcev še najbolj držala Žižkova teza, da je človek najbolj noter tako, da je čimbolj zunaj, saj s svojimi »življenjem in delom«, razpetim med Ljubljano in svetom, to svojo pozicijo prakticira – včasih se zdi – prav metodološko dosledno in uspešno. Trenutno v Amsterdamu študira in dela v podiplomskem izobraževalnem programu Das Arts.
Njene koreografije se v zadnjih letih po eni strani dotikajo ikon popularne kulture in freudovskega polja ter se dramaturško nanašajo na poetiko nonsensa, absurdizmov in pomenskih mrež, da bi razprle tiste regije pomenov in smislov, ki jih običajni načini označevanja ne dosežejo. Bliss nastaja iz nekaterih temeljnih vprašanj o umetnosti in umetniku v sodobnem kontekstu, o razlogih za delo in smislu umetnosti danes. Osnovna, težka in hkrati odrešilna vprašanja.
 
Avtorji: Mala Kline, Massimiliano Cuccaro, Leja Jurišić, Vania Rovisco, Petra Veber, Mike Winter / Izvajalci: Bezjak, Leja Jurišić, Mala Kline, Vania Rovisco, Mike Winter, Drago Ivanuša (glasba v živo) / Koncept: Mala Kline / Prostor, kostumi, luč: Petra Veber / Dramaturgija: Simona Semenič / Zvok: Sašo Kalan / Tehnični direktor: Anna Nowicka / Koprodukcija:
Andrej Petrovčič / Izvršna producenta: Žiga Predan, Irena Silič / Produkcija: Mala Kline / Koprodukcija: Društvo Pekinpah – Kink Kong, Bunker Ljubljana, Španski borci/EN-KNAP, Transforma, Maska

  
 
Sebastijan Horvat, Leja Jurišić, Irena Tomažin, Jana Menger, Sinja Ožbolt, Primož Bezjak, Grega Zorc
UTOPIJA 1
nedelja, 27. februar ob 11.00
Plesni Teater Ljubljana
Režiser Sebastijan Horvat je s svojo umetniško ekipo v zadnjem desetletju ustvaril režijski opus, ki bi ga ob primerni sistemski podpori prav gotovo umestil ob bok najprodornejšim imenom evropskih gledaliških odrov. Njegova sla po raziskovanju in scenskih provokacijah pa je morala neobhodno pripeljati tudi do srečanja s plesalci. Iz delavnice, na kateri so se plesalci skupaj s Horvatom okužili z voljo po skupnem delu, je v Plesnem Teatru Ljubljana leta 2008 pripeljala do skupne predstave.
Utopija 1 je nenavaden scenski dogodek, v katerem se Horvatovo pretanjeno mojstrstvo za različne gledališke situacije, prizore, naloge in pomene preplete v nekakšnega odrskega merilca gledalskih temperatur, pri čemer se gledalec spaja z drugimi gledalci v občinstvo ter drugič ponovno distancira in postavlja v izrazito individualno pozicijo, predstavo zdaj objektivira do meja pornografije, drugič pa z njim to stori predstava. Sebastijan Horvat, Leja Jurišić, Irena Tomažin, Jana Menger, Sinja Ožbolt, Primož Bezjak in Grega Zorc vse to počno z izhodiščnim vprašanjem, ali je utopija mogoča.
 
Avtorji: Sebastijan Horvat in Leja Jurišić, Mala Kline, Jana Menger, Sinja Ožbolt, Petra Veber Rojnik, Dejan Srhoj, Grega Zorc, Irena Tomažin, Primož Bezjak / Izvajalci: Leja Jurišić, Irena Tomažin, Jana Menger, Sinja Ožbolt, Primož Bezjak, Grega Zorc, Irena Tomažin / Prostor: Petra Veber / Producenta: Tamara Bračič Vidmar, Maks Soršak / Produkcija: E.P.I. CENTER


 
Matija Ferlin
SAD SAM /ALMOST 6/
nedelja, 27. februar ob 18.00
Kino Šiška

Matija Ferlin je plesalec in koreograf, ki je študij koreografije in plesa zaključil na SNDO v Amsterdamu. Poleg sodelovanja s številnimi avtorji (Maja Delak, Ivica Buljan, Ame Henderson, Sasha Waltz, Keren Levi, Martin Bulter, David Zambrano, Mauricio Ferlin) ustvarja tudi lastne predstave, kratke filme in razstave. Živi in dela v Puli na Hrvaškem. V Sloveniji smo ga že videli v lastnem solu SaD SaM (revisited) in v predstavah Rodeo in Serata Artistica Giovanille koreografinje Maje Delak.
Predstava SaD SaM /almost 6/ je nadaljni razvoj ciklusa Ferlinovih solo predstav SaD SaM. Prvi solo z naslovom SaD SaM (Now I am) je nastal leta 2004, drugi solo SaD SaM (revisited) pa leta 2006. V pričujoči predstavi Ferlin na odru enostavno biva, poseduje prezenco naravnosti, ki jo zaokrožuje njegova deška pojava in vtis iskrenosti, ko mu sledimo v situacijah, ki so humorne, do takšnih, ki so boleče. Samozadostno in sproščeno prehaja iz parafraziranja popa do režijsko in koreografsko dovršene interakcije s plastičnimi figuricami, ki so hkrati liki njegove drame in njegov ansambel.
 
Avtor in izvajalec: Matija Ferlin / Dramatugija: Katja Praznik / Oblikovanje svetlobe: Urška Vohar / Scenografija: Artikl, Silvio Živković / Kostumi: Artikl / Sodelavci: Nussbaumer, Mauricio Ferlin, Maja Celija, Maja Delak / Koordinacija projekta: Sabina Potočki / Produkcija: Zavod Emanat Ljubljana, Ferlin d.o.o. Pula / Koprodukcija: Chez Buswick, Bunker Ljubljana

 
Bojan Jablanovec, Jaka Lah
ČISTI PERFORMANS
nedelja, 27. februar ob 20.30
Kino Šiška

Jaka Lah spada med tiste dramske igralce, ki do pridobljenega akademskega znanja zavzemajo distanco in ki jih en sam gledališki teritorij (določena institucija, estetika, žanr, produkcijski model itn.) ne zmore docela zadovoljiti, zato so ga doslej poleg igranja v igralskem ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega navduševale nekatere plesne paradigme (butō) in umetnost performansa. Lah je sodeloval v več projektih iz serije Via Negativa in Via Nova, ki jih s kolektivom ustvarjalcev razvija režiser Bojan Jablanovec in ki z zavezanostjo metodološki nikalnici in ponovnemu ovrednotenju motrijo temelje umetniškega nastopanja v javnosti.
Čisti performans postavlja pod vprašanj formo umetniškega nastopa kot sredstvo posredovanja umetniške informacije in tako na neki temelji ravni razstavlja motorje dejavnosti osnovne komunikacijske sheme. Zanima ga dogajanje med »mišljenjim, izrečenim in razumljenim« ter njegove premene, ki se zgodijo med umetnikom in gledalcem.
Zamisel: Jaka Lah, Bojan Jablanovec / Izvajalec: Jaka Lah / Besedilo in režija: Bojan Jablanovec / Glasba: Johann Strauss: Na lepi modri Donavi/An der schönen blauen Donau / Producentka: Špela Trošt / Produkcija: Via Negativa.
Izdelava spletnih strani Normstudio.si