Posveti, debate, akcije


Posveti, debate, akcije 2010-12
 
Foto: Nada Žgank

Vsi za eno mizo

Vodene debate organiziramo s ciljem razvijanja dialoga in iskanja potencialnih rešitev. Debate bodo potekale med člani mreže, predstavniki lokalnih skupnosti, resornega ministrstva MzK, javnih institucij in vabljenih strokovnjakov s ciljem krepitve dialoga med NVO, financerji in odločevalci. Zaradi kontinuiranega delovanja bomo poskušali organizirati redna tro - mesečna srečanja na resornem ministrstvu, v okviru katerih bomo izvedli tudi debate na naslednje pereče teme, vsakič v dogovoru glede na želje in potrebe lokalne skupnosti.

Posvet o profesionalizaciji pogojev

Foto: Nada Žgank

Predstavniki European Dancehouse Network, predstavniki Ministrstva za kulturo, predstavniki NVO, umetniki in producenti sodobnega plesa pogovarjali o skupnih perspektivah, modelih in problemih sodobno-plesnih institucij v tujini in pri nas.
 
Poročilo iz posveta
Srečanje je potekalo v prostorih Ministrstva za Kulturo od 10.30 do 13.30.
Srečanje se je pričelo z uvodnimi besedami gospe Majde Širce, ki je izrazila pripravljenost Ministrstva za Kulturo, da zgradi močno partnerstvo s plesno sceno v premagovanju trenutnih problemov in razvija skupni plan za institucionalizacijo slovenskega sodobnega plesa.
Gospod Stojan Pelko je izrazil pripravljenost da Ministrstvo za Kulturo:
  • v prihodnjih dveh letih vloži 1.500.000 EUR ter
  • investira v zgradbo in/ali opremo zgradbe za sodobni ples
  • za ta projekt stopi v partnerstvo z Mestno Občino Ljubljana
  • ostaja zavezano k razvoju sodobnega plesa na državni ravni
Sledile so predstavitve dobrih praks (TanzQuartier Vienna, TanzHaus Dusseldorf, Dansenshus Stockholm) kot tudi manj uspešnih primerov iz bližnje preteklosti ter bliže Sloveniji (Zagrebački Plesni Centar in Beogradski Plesni Centar, ki sta imela resne finančne težave in nista uspela zagotoviti pričakovanih koristi za sceno)
Zaključni komentarji so, da se problem institucionalizacije lahko rešuje skozi dva modela: prvi temelji na procesu in je naravnan razvojno ter dolgoročno, drugi pa temelji na projektu, enkratni investiciji v fizični prostor, inštituciji sodobnega plesa. Za dosego najboljše rešitve se mora nadaljevati dialog znotraj scene ter dialog z ustvarjalci politike. Najpomembnejši elementi te diskusije bi morali biti: transparentna komunikacija in proces sprejemanja odločitev ter prepoznanje heterogenosti scene brez favoriziranja le enega človeka ali skupine ljudi na sceni.
 
Galerija slik
                     
 
Press
Javna debata Izkušnja umetnosti

Foto: Bojan Okorn

16 udeležencev, med njimi predstavniki iz Ministrstva za šolstvo in šport, iz Ministrstva za kulturo in predstavniki strokovne javnosti iz področja sodobnega plesa je skušalo spodbuditi dialog o vnosu umetniške izkušnje v kurikulume vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Predstavili smo primere dobrih praks pri nas in v tujini. Skupaj smo skušali zasnovati strategijo, ki bi spodbudila izvajanje programa za sodobni ples v nižjih glasbenih šolah po Sloveniji. Prvič smo tudi javno odprli debato o ustanovitvi Akademije za sodobni ples.
 
Predstavitev zaključkov in predlogov
1. preučiti pogoje (prostorske kapacitete in kader) in postopek za vpis v razvid izvajalcev javno priznanih programov, ki verificira izvajanje programa za sodobni ples - gre za končanje nižje glasbene šole (država ga v tem primeru v 85% sofinancira), dijak pa pridobi spričevalo da je opravil nižjo plesno šolo - to velja za fizične osebe, društva... Do zdaj na Ministrtsvo za šolstvo in šport še niso prejeli nobene prošnje. Za kader je zadostnaj končana Srednja glasbena in baletna šola z opravljenim pedagoškim izpitom (strokovni izpit). Ob tem je dobro vedeti, da se mora pri ustanavljanju srednje šole izvajati še ves ostali srednješolski program (matematika, fizika...)
  • http://www.mss.gov.si/si/storitve/ vpis_v_razvid_izvajalcev_javno_veljavnih_programov_na_podrocju_vzgoje_in_izobrazevanj a/#c557
2. preučiti pogoje in postopek za priznavanje poklicnih kvalifikacij na Ministrstvu za šolstvo in šport, ki omogoča tudi tistim, ki v tujini izpolnjujejo pogoje za opravljanje učiteljskega poklica, da s tem delom nadaljujejo tudi pri nas
3. locirati glasbene šole, ki imajo prostorske kapacitete za izvajanje programa za sodobni ples 4. od Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu pridobiti pojasnila glede procesa ustanovitve katedre za sodobni ples v okviru Akademije plesa (kakšen je nov program, kdo ga je verificiral, evalvacijo in poročila o izvajanju, kakšno izobrazbo ima zaposleni kader ... 5. Mreža sodobnega plesa organizira srečanje s predstavniki stroke, na kateremu so poskuša konsolidirati glede:
- vprašanj vnosa sodobnoplesne umetnosti v obstoječe šolske sisteme 
- strokovne opredelitve do obstoječe Akademije plesa, ki se izvaja v Ljubljani
- Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, ki bo junija 2011 prvič po 1995 odprta za predloge. Bela knjiga lahko predstavlja izhodišče za pripravo sprememb na področju vzgoje in izobraževanja. Zato se na srečanju povabi zainteresirane ljudi ki bi želeli pisati dokement in se jih organizira v delovne skupine z jasnim ciljem.
6. v začetku junija formirana skupina pripravi pripombe in pritožbe na Belo knjigo 7. Mreža sodobnega plesa preveri tudi možnosti sodelovanja z Glasbeno mladino Slovenije, ki ima že utečen način sodelovanja z šolami
 
Galerija slik
        
 
Poročilo PDF
 
Press:

Javni posvet Mreža sodobnega plesa

Foto: Nada Žgank

Predstavniki Mreže sodobnega plesa so na posvetu predstavili vizijo, poslanstvo in delovni načrt projekta predstavnikom 17 akterjev, ki delujejo na področju sodobnega plesa.
 
Povzetek mnenj in predlogov

Posvet se je odvijal 26. februarja 2011, med 11.00 in 14.00 uro v atriju ZRC SAZU.
Vilma Rupnik (predstavnica društva Studio za sodobni ples) je opozorila na zgodovinsko dimenzijo in vpetost sodobnega plesa v družbo že od leta 1927, obenem pa opozorila na samo rabo pojma sodobni ples (prej je bil v rabi pojem izrazni ples, ki pa je bolj prepoznaven in ga publika bolj pozna) in pozvala k ponovnemu razmisleku in redefiniciji samega pojma. Opozorila je tudi na večje sodelovanje in povezovanje na internem nivoju, med posamezniki, ki delujejo na tem področju, saj le tako lahko povečamo obseg potencialne publike.
Nina Meško (svetovalka za ples na Javnem Skladu za Kulturne Dejavnosti, izpostava Ljubljana) je ponudila sodelovanje in predstavila model dobre prakse gostovalne mreže v Sloveniji, ki sicer deluje na ljubiteljski ravni in pa predvsem na področju otroškega in mladinskega programa. JSKD (Javni sklad za kulturne dejavnosti) ima namreč 58 izpostav po celi Sloveniji, kjer na letni ravni organizira plesne miniaturke in revije. Izbori na tekmovanjih in srečanjih delujejo po sistemu regijskega selektorja (profesionalni koreograf in plesalec), ki opravi razgovore z mentorji v obliki izobraževalne ure. Nina Meško predlaga, da se že znotraj obstoječih srečanj ponudi in organizira predstavitev profesionalne plesne produkcije, pri čemer je neizogibna kontekstualizacija izbranega umetniškega programa (primer dobre prakse je festival Drugajanje) in kontinuirano izobraževanje občinstva ter tudi precizen strateški premislek glede izbora predstav, ki bodo gostovale na lokalni ravni. Nina Meško ponudi rešitev za redefinicijo pojma sodobni ples : “ustvarjalni ples” oz. “plesna umetnost” , ki je samostojna umetniška zvrst. Opozori na regijske koordinatorje, ki se financirajo iz lokalnih občin in so potencialno zanimiv administrativni kader za strateško partnerstvo. Predstavila je tudi slabe izkušnje s kulturnimi domovi, ki jih je v resnici veliko, so pa izjemno slabo tehnično opremljeni : ni baletnega poda, primernega za ples, slabo ozvočenje itd. Opozori na organizacijo Plesna Zveza Slovenije - izredno močna organizacija - ki ponuja pomanjkljivo pestrost izobraževalnega programa (iz plesnih vsebin je sodobni ples popolnoma izključen) , obenem pa je zaposlen kader popolnoma nestrokoven, saj se vsebin ki jih ponujajo naučijo na enem vikend seminarju (pogosto so to tudi študenti), na šolah pa potem v preveliko zasedenih skupinah učijo otroke plesa. Še en primer dobre prakse : Švedska: potujoča karavana, avtobus, lučna oprema in plesni pod, ki potuje v vsako vas - na ta način lahko vzgajamo publiko.
Nataša Zavolovšek (direktorica Zavoda Exodos) Opozori na to, da so Ministrstvu za kulturo že predlagali , da se uvede abonma sodobnega plesa, ki bi gledališča izven Ljubljane zavezal k temu, da v svojo programsko politiko vključijo vsaj 2 neodvisni predstavi na leto. Predstavila je tudi nizozemski model dobre prakse mreženja , ki ima posebej zaposlene profesionalne plesalce in koreografe, ki morajo gostovat po različnih mestih v državi.
Alja Predan ( direktorica festivala Borštnikovo srečanje) je predstavila primer dobre prakse - Borštnikovo srečanje - ki se je letos otvorilo s plesno predstavo ter primer prakse na Škotskem - kjer se je gledališka strokovna javnost odločila , da sploh ne potrebujejo teatra, ne hiše, ne institucije in ne zavoda. Temveč jim lokalne in državne oblasti financirajo zgolj potne stroške, nastanitve, dnevnice in nakup tehnične opreme. Pri njih se je institucionalizacija pravzaprav vzpostavila na "nomadski" ravni nenehnega popotovanja.
Nevenka Koprivšek (direktorica Zavoda Bunker) Poudari pomen izobraževanja na področju kulturnega menedžmenta in tudi nenehnega internega samoizobraževanja in samousposabljanja. Opozori na to, da evidentiranje že obstaja ( JSKD, ministrstva, statistični uradi...) ter da je bolj pomembno vložiti v iskanje strateških partnerjev - kritično maso - torej konkretne ljudi, ki so zares zainteresani za sodelovanje.
Mateja Bučar (samostojna ustvarjalka na področju kulture- plesalka in koreografinja, DUM društvo) predlaga delovanje mreže na večih nivojih in povezovanje s sosednjimi že obstoječimi organizacijami v Grazu, Zagrebu, Villachu, Trstu.
Vesna Čopič (predavateljica na Fakulteti za družbene vede, predmet Kulturna politika in kulturni mendžment) Opozori na to, da je institucionalizacija zavajajoč pojem, saj gre v resnici za profesionalizacijo sodobnega plesa. Pojmovanje je problematično, ker se lahko napačno interpretira. Do zdaj so obstajale samo ljubiteljske dejavnosti, ki so temeljile na volji in entuziazmu posameznikov, kar je potrebno preseči. Za profesionalizacijo scene se mora v resnici zgoditi oboje:
  • vzpostavitev piramide, kjer so na vrhu posamezni profesionalci s svojimi kompanijami in so izjemno profilirani
  • profesionalna množičnost
Do prerivanja in neenotnosti scene v resnici prihaja zaradi količine sredstev, ki je omejena. A vendar je potrebno razmišljati v smeri , da se to dvoje ne izključuje. Predlaga tudi absolutno povezovanje z Asociacijo, saj je Mreža sodobnega plesa nadaljevanje prizadevanj Asociacije. Mehanizem gostovalne mreže in njegova uzakonitev je namreč postopek, ki za legalizacijo in sistematizacijo potrebuje več kot 2 leti. Opozori tudi na zaposlene svetnike v občinskih svetih lokalnih izpostav JSKD (cca.100 ljudi v 58 izpostavah) , ki predstavljajo administrativno podporo in jih je treba uporabiti širše in ne samo v ljubiteljske namene.
Rok Vevar ( kulturno društvo Integrali) Komentira, da neenotnost scene pravzaprav dokazuje, da je scena že toliko razvita oz. že v tako napredni fazi, kjer so razmere že profilirane in da se institucionalizacija na večih nivojih mora zgoditi.
Predstavniki Mreže sodobnega plesa bodo izražena mnenja in predloge upoštevali pri nadaljnem snovanju aktivnosti.
 
Galerija slik
               
 
Poročilo - PDF
 
Kako velik je moj logo

Foto: Nada Žgank

Kako velik je moj logo oziroma ali se gospodarstvo in kultura razumeta?
Javni posvet za krepitev sodelovanja med kulturo in gospodarstvom
V sodelovanju z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela, Novo mesto želimo razpreti vprašanje sodelovanja med kulturnim in gospodarskim sektorjem.
Z javnim posvetom z naslovom Kako velik je moj logo oziroma ali se gospodarstvo in kultura razumeta? želimo prevetriti možne načine strateškega in kontinuiranega sodelovanja med gospodarstvom in kulturo, saj v ustaljenih načinih sodelovanja, ki so pretežno omejeni na enkratne sponzorske vložke v posamične umetniške projekte, zaznavamo pomanjkanje vizije v smislu trajnega razvoja na tem področju. Ali se gospodarstvo in kultura lahko medsebojno oplajata? Skozi mnoge primere dobrih praks se kaže, da med njima obstaja polje skupnih interesov in možnosti prepleta. Umetniške prakse se osredotočajo na intuitivno in ustvarjalno delovanje, nekatera podjetja so odlična v razvijanju strategij, dolgoročnem razmišljanju, razvijanju metodologij dela ... Na posvetu bomo predstavili primere dobrih praks sinergije med podjetji in kulturnimi organizacijami in umetniki ter teoretski pogled strokovnjaka na dano temo.
Moderatorka: Maja Žunič ( Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Novo mesto)
Govorca: Mitja Ličen (direktor založbe Goga), Violeta Bulc (direktorica podjetja Vibacom, InCo gibanje Slovenija)
Javni posvet organizirata Mreža za sodobni ples in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela, Novo mesto – Regionalno stičišče nevladnih organizacij JV Slovenije.
 
Gradivo Violete Bulc - PDF
 
Galerija slik
    

Srečanja NVO s področja uprizoritvenih umetnosti

3 srečanja vsebinskih NVO (17., 24. in 29. marca 2011) smo organizirali zato, da bi skozi konkretno delo konsolidirali Ustanovni akt Centra sodobnega plesa.
Prvič po dolgih letih so plesalci, koreografi, teoretiki in producenti iz NVO sektorja za sodobni ples zopet sedeli za isto mizo in iskreno in z žarom razpravljali o prihodnosti sodobnega plesa. Proizvedli smo čistopis Ustanovnega akta javnega zavoda CSPU (Centra za sodobno plesne umetnosti ), ki bi lahko bil kot “pilotski primer” ostalim zastarelim javnim zavodom, ki jih čaka napovedana reforma. Napisali smo Priporočila k Ustanovnemu aktu za MZK in novo vodstvo, pozvali Ministrico Majdo Širca, da s svojo ekipo in z nami nadaljuje dobro začeto delo. V proces smo povabili tudi bodočega v.d. direktorja Igor Teršarja, ki je dobil izčrpen vpogled v realnost stvari in potrebe stroke iz NVO sektorja
 
Poročila
 
Zbiranje predlogov in komentarjev na NPK 2012-2015
V prostorih Mreže sodobnega plesa, na Tržaški 2, smo 14. in 19. aprila 2011 organizirali 2 srečanji s koreografi, plesalci in producenti sodobnega plesa z namenom usklajevanja stališč okoli NPK 2012-2015.
Goran Bogdanovski se je udeležil tudi dveh sestankov, 20. in 22. 4. 2011 z društvom Asociacija, glede usklajevanja stališč okoli NPK 2012-2015. V času 23. - 29. aprila so potekala usklajevanja komentarjev in pripomb preko elektronske pošte in 29. aprila 2011 smo oddali usklajene predloge, komentarje in pobude na Ministrstvo za kulturo in na Nacioanlni svet za kulturo. 

Maja 2011 je sekretarka za uprizoritveno umetnost pri MZK pozvala predstavnike Mreže sodobnega plesa in Asociacije na interni sestanek k uskladitvi petih prioritetnih ciljev in ukrepov NPK 2012 - 2015 za uprizoritvene umetnosti. Sestanka so se udeležili Goran Bogdanovski, Tamara Bračič Vidmar in Jure Novak. 
REZULTAT konstruktivnega sestanka je med drugim bila definicija cilja 2: Povečanje postprodukcije ter uveljavjavljanje slovenske uprizoritvene umetnosti v mednarodnem prostoru ter definicija ukrepa : Priprava in ustanovitev SUK - Slovenske uprizoritvene kooperative. Predviden je tudi finančni vložek 600.000 EUR letno za delovanje SUKa. 
Med 6. in 9. junijem 2011 je MZK organiziralo javne posvete z namenom dodatnega usklajevanja NPK 2012-2015.
 
Konsolidacije glede vprašanja vnosa sodobnoplesne in uprizoritvene umetnosti v obstoječe šolske sisteme
Srečanja se je udeležilo 7 predstavnikov nevladnih organizacij. Na srečanju smo locirali naslednje sklope dejavnosti:
  • Ponovni razmislek in redefinicija pojma sodobni ples
  • Ponovni razmislek o načinu izvajanja obstoječega programa Akademija plesa
  • Predlog o novem pilotskem razvojnem dvoletnem programu za srednje šole
  • Predstavitev NDA ( Nomad Dance Academy) in predlog za vzpostavitev akademije po NDA principih
20. maja 2011 smo poslali uradni dopis MSP na Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, v katerem smo prosili za vpogled v učne načrte Akademije za ples in za obrazložitev postopka akreditacije programa. Odgovor smo prejeli šele 22. junija 2011.
 
Srečanje NVO z namenom usklajevanja 2 zakonodajnih pobud
15. decembra 2011 smo se v prostorih Aksiome srečali z namenom uskladitve dveh zakonodajnih pobud, ki jih je pripravila Mreža sodobnega plesa v sodelovanju z Društvom nevladnih organizacij Asociacija.
 
Intersektorialno sodelovanje - Jasne misli II

Foto: Nada Žgank

Intersektorialno sodelovanje med gospodarstvom, kulturo, znanostjo
V okviru Cofestivala, so 30. maja 2012 med 13.00 - 15.00, potekale Jasne misli II. - Priihodnost slovenskega sodobnega plesa (Clear Thoughts II - The Future of the Slovenian Contemporary Dance).
Dogodek je Mreža sodobnega plesa organizirala z namenom, da se v formatu 7 minut misleci in akterji s področja znanosti, umetnosti in gospodarstva opredelijo in predstavijo svoje videnje prihodnosti slovenskega sodobnega plesa.
Clear Thoughts II will integrate a number of invited thinkers and players in the field of contemporary dance, science and bussiness, presenting their visions for the future of Slovenian contemporary dance in seven - minute slots.
 
Na dogodku so spregovorili:

Simon Kardum, direktor Centra urbane kulture - Kino Šiška

Tanja Lesničar Pučko, novinarka - kulturna redakcija Dnevnik

Janez Janša, režiser, umetnik in direktor zavoda Maska

Vid Vodušek, zaposlen na Psihiatrični kliniki Ljubljana

Andrej Blatnik, pisatelj, urednik in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani

Miha Pribošič, zaposlen na Delu d.o.o in član Fičo Baleta

Dragan Živadinov, samostojni ustvarjalec na področju kulture

Barbara Novak, direktorica Asiatuma d.o.o

Violeta Bulc, inovatorka in direktorica Vibacom d.o.o

Davor Buinjac, Mestna občina Ljubljana, oddelek za kulturo iz raziskovano dejavnost

Dogodek je moderirala Andreja Kopač, samostojna ustvarjalka na področju kulture.
 
Galerija slik
      
 
Poročilo - PDF
Celotni program - COFESTIVAL


Intersektorialno sodelovanje - Mreža in intuicija


Intersektorialno sodelovanje med gospodarstvom, kulturo, znanostjo
V okviru Cofestivala, je 5. junija 2012 med 16.00 - 19.30, na Odru pod zvezdami (Lutkovno gledališče Ljubljana), potekal odprti trening in pogovor na temo Mreža in intuicija / Network and Intuition.
Dogodek je Mreža sodobnega plesa organizirala z namenom, da predstavniki iz področja kulture in gospodarstva izmenjajo svoje poglede na temo mreže in intuicije. Dogodek so vodili Goran Bogdanovski (samostojni ustvarjalec na področju kulture), Dejan Srhoj (samostojni ustvarjalec na področju kulture) in Violeta Bulc (direktorica Vibacom d.o.o). 

Kako delujemo v mreži? Ali mreža lahko deluje brez vodje? Kaj je intuicija? Kakšno povezavo ima z občutki? Instinktom? Kdaj se zgodi prava odločitev in reakcija? Udeleženci treninga bodo iskali odgovore na ta vprašanja z enostavnimi orodji za improvizacijo. Fičo trening je edinstven umetniško-izobraževalno-socialni projekt, ki nudi skozi ples možnost spoznavanja svojih psihofizičnih sposobnosti. "Ne bomo vas učili kako plesati, ker to že znate. Trenirali bomo svoja telesa, energijo in um skozi ples." InCo gibanje je gibanje za inovativni preboj, katerega namen je spodbujanje aktivnega medstrukturnega dialoga in razvoj orodij za trajnostni razvoj inovativne družbe.
How do we function in a network? Can a network function without a leader? What is intuition? How is it related to feelings? To instincts? When does the right decision or reaction occur?Practice participants will be seeking the answers to these questions using simple improvisation tools. Fičo practice is a unique art-education-social project that provides the possibility to learn about your psychophysical abilities through dance. "We will not teach you how to dance because you know that already. Through dance we will be training our bodies, energy and minds." InCo gibanje is movement for a creative breakthrough, the aim of which is to promote active interstructual dialogue and to create the tools for the sustainable development of an innovative society.
 
Galerija slik
              
 
Poročilo - PDF
InCo gibanje - http://www.incogibanje.si/inco-intuicija


Javna debata Ples-Rob-Središče

Zven telesne tišine- Kaja Lorenci in Ivan Mijačevič / Foto: Nada Žgank

Zapisnik zajtrka in posveta Male malce z dne 20. september 2012, Maribor - PDF
19. septembra 2012 je Mreža sodobnega plesa organizirala javni posvet "Ples - rob - središče" v Stari mestni elektrarni.
Na 3 - urnem posvetu so spregovorili:
  • Rok Vevar : uvod in kratek presek institucionalizacije slovenskega sodobnega plesa
  • Sandra Đorem in Tamara Bračič Vidmar : začrtani plani in doseženi rezultati projekta Mreža sodobnega plesa in Gibanica na turneji 2012
  • Petra Hazabent : Povzetek raziskave "Predlogi mreženja v okviru postprodukcije in pogledi na občinstvo na področju sodobnega plesa v Sloveniji
  • Goran Bogdanovski: Predstavitev storitev, ki jih lahko izvajajo NVO; Nova kratkoročna finančna perspektiva za NVO v umetnosti in kulturi 2013 -2015 (uprizoritvena umetnost), Opolnomočenje NVO za izvajanje tistih javnih služb, ki se ne izvajajo v javnem sektorju (sodobni ples) in Zaposljivost v NVO
  • Andrej Srakar : Stališča Asociacije do opolnomočenja NVO za izvajanje javnih služb in dvig zaposljivosti v NVO
  • mag. Jurij Mezek (MPJU): Stališča Ministrstva za pravosodje in javno upravo do opolnomočenja NVO za izvajanje javnih služb in dvig zaposljivosti v NVO
  • Mojca Jan Zoran (MIZKŠ): Stališča Ministrstva izobraževanje, znanost,kulturo in šport do opolnomočenja NVO za izvajanje javnih služb in dvig zaposljivosti v NVO
  • Davor Buinjac (MOL): Stališča Mestne občine Ljubljana in javno upravo do opolnomočenja NVO za izvajanje javnih služb in dvig zaposljivosti v NVO
  • Janez Janša (samozaposlen v kulturi) : komentar
  • Tanja Lesničar Pučko (Novinarka, Dnevnik): povzetek posveta, priporočila, sklepi
  • Povzetek, zaključki in priporočila za MIZKŠ - Tanja Lesničar Pučko
 
Galerija slik
               
 
V okviru posveta smo vzpostavili tudi odprt prostor za dialog med udeleženci na temo nove finančne perspektive, opolnomočenje NVO in dvig zaposljivosti v umetnosti in kulturi.
Posveta se je udeležilo 13 predstavnikov nevladnih organizacij, 3 samozaposleni na področju kulture, 1 predstavnik MIZKŠ, 1 predstavnik MPJU, 1 predstavnik MOL, 1 predstavnik javnih zavodov in 1 predstavnica zainteresirane javnosti.
Udeleženci so prejeli tudi publikacijo Mreža sodobnega plesa 2010-2012 : Ples - rob - središče.
 
 
Javni posvet vključevanje ljudi s posebnimi potrebami

Sreda, 25. april od 10.00 do 12.00, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica / Mali oder
Če je bila prva polovica 20. stoletja v sodobnem plesu zaznamovana z obsesivnim modernističnim izumljanjem plesnih tehnik, da bi se iz idealnih form raztelesilo, izključilo vse, kar ni bilo mogoče spojiti s takratnimi predstavami o veščem telesu, se je takšnemu plesnemu »izbrisu« prva uprla generacija, ki jo povezujemo z ameriškim plesnim post-modernizmom: moderni ples in njegova naziranja je gladko razglasila za kič in mu manifestativno zabila svoj uporni »Ne!!!« Četudi je vrsta plesnih tehnik in praks druge polovice 20. stoletja povezana prav z izumitelji, ki so jih pestile poškodbe in so morali na kreativen način pristopati k »uporabi« svojih teles, če so še želeli plesati, se v tem času začne telesa razumevati drugače, v nekaterih primerih tudi samoomejujoče, zato da bi različne fizične omejitve proizvedle drugačne potenciale motoričnih kultur. Ples se distancira od režima (tehničnih) koreografij in postane možnost singularne izkušnje telesa: takšno naziranje pa v sodobnem plesu povzroči, da nobenega telesa ni mogoče priličiti drugemu brez razlike. Mnoštvo teles je mogoče razumeti predvsem kot ples razlik, ne enakosti.
Javni posvet Vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v polje sodobnega plesa in tudi delavnica za pedagoge Učenje učiteljev se bosta skozi refleksijo in prakso posvetili kulturi hendikepa kot tisti točki, ki jo mora zase definirati vsaka človeška identiteta. S posvetom želimo spodbuditi dialog med kulturnimi organizacijami, predstavniki lokalne skupnosti, resornega ministrstva MZKŠ, javnih institucij in vabljenimi strokovnjaki. Na posvet so vabljeni tudi strokovnjaki s področja sodobnega plesa: Nataša Tovirac, Barbara Novaković in Rok Vevar ter strokovnjakinji terapevtskih praks Katja Bucik in Vera Rebl.
Moderatorka: Ingrid Kašca Bucik
           


Delavnica za plesne pedagoge - učenje učiteljev

Mentorica: Vera Rebl, Avstrija
Sreda, 25. april od 13.00 do 16.00 GIMNAZIJA Nova Gorica , telovadnica
Na delavnici za plesne pedagoge, terapevte, umetnike in ostalo zainteresirano javnost želimo primer dobre prakse DanceAbility konkretno in praktično preizkusiti v plesni dvorani. Udeleženci debate (mentorji ) bodo k sodelovanju povabili svoje učence (ljudi s posebnimi potrebami) in skupaj z njimi preizkušali principe in metodiko dela DanceAbility. Obenem pa bodo tudi konkretno izmenjali znanja in pristope med sabo in tako okrepili in nadgradili svoje bodoče delo na tem področju. Delavnico bo vodila mednarodna gostja Vera Rebl. Delavnica bo za zainteresirane udeležence brezplačna.
Vera Rebl je usposobljena trenerka DanceAbility in dela kot koreografinja, plesalka in menedžerka na Dunaju, v Avstriji. Sodelovala je v mnogih izobraževalnih in umetniških projektih z umetniki kot so Alito Alessi, Andrew Harwood, Loïc Touzé, Maud Paulissen-Kaspar, Fabiana Pastorini, Wolfgang Stange, Benoît Lachambre in Adam Benjamin. Redno poučuje v šolah in studijih na Dunaju, v Bremnu (Nemčija), GAIAC v Portu (Portugalska) in na AbArt v Muenchnu (Nemčija). Plesala je v Company Danse Brute, leta 2006 je ustanovila svojo plesno kompanijo A.D.A.M. (Austrian DanceAbilty Movement) in ustvarila predstave: "6 tanzen", "Auf freiem Fuss", "dancing with paints" (v sodelovanju z L.A.C.E. Theatre/Los Angeles), in "(Ruderal-)Flora". 2011 je ustanovila Dance-Gang, kompanijo, ki se osredotoča na delo z mladimi. Prvi performans "Das Lied der Stille" so prikazali v marcu 2011.
 
            
Izdelava spletnih strani Normstudio.si