ON-THE-LINE
Sreda, 8. marec
16.00 –19.00 ►Muzej sodobne umetnosti Metelkova Museum of Contemporary Art Metelkova
19.00 ►OTVORITEV 

ON(THE)LINE

foto: Nada Žgank

Ideja: Mateja Bučar
Soustvarjalci (prostor, gib, zvok, ples) : Vadim Fishkin, Maja Kalafatić, Katja Legin, Evin Hadžialjević, Borut Savski
Produkcija: Društvo umetnikov Slovenije (DUM) 
Koprodukcija: Cankarjev dom, MG + MSUM
Producentka: Sanja Kuveljić
Zahvala : Profesor Dejan Križaj (Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani ), Aleša Valič & zavod ZET.
Podpora: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za kulturo 

Trajanje Duration: 180 min, vstop kadarkoli med 16.00 in 19.00 

GIBLJIVA SKULPTURA V ČASU
 
Predpostavimo lahko, da vsaka linija ve, kako je nastala. Da linija lahko nastane, je neobhodno potrebna  neka vnaprejšnja razmejitev, fizična ali mentalna. A večina  najvišjih,  »božanskih« razmejitev, je že davno izčrpana. Ostanejo nam bolj navadne, a nadvse vznemirljive razmejitve, podobne tistim, ki potegnejo črto čez sredino nosu ali preko obraza … Nikoli zares ne vemo, ali začetek linije pomeni nadaljevanje neke prejšnje ali pričetek nove. Linije, ki so pravzaprav arabeske kaotičnih zarez nekih daljnih in prvinskih površin, ne najdemo povsod, vsekakor ne v vseh svetovih in prostorih. Kadar povlečemo linijo, smo takoj prisiljeni v oblikovanje argumentov in stališč ali celo v konflikt. Linija obljublja popotovanje naravnost v sredino prostora in sveta, vprašanje pa je, ali to obljubo vedno tudi drži … In vsaka linija, ki jo povlečemo, je lahko tista, ki bo začrtala končanje sveta.
 
Mateja Bučar (1957, Novo mesto) je leta 1974 končala baletno šolo, leta 1978/79 pa je študirala klasične in sodobne baletne tehnike na Centre de Danse International Rosella Hightower v Cannesu (Francija). Od leta 1980 je bila zaposlena v SNG Opera in balet v Ljubljani, kjer je v 24 letih plesala v domala vseh predstavah. Leta 1986 se je pridružila Plesnemu Teatru Ljubljana, ki ga je dve leti prej ustanovila Ksenija Hribar. Plesala je v njenih predstavah Alpsko sanjarjenje (1986), Nostalgija (1987), Odisejev povratnik (1988) in Komemoracija-Posušene solze (1996). Plesala je tudi v vrsti predstav v produkciji PTL in v predstavah Matjaža Fariča. V letih 1986–1992 je med drugim sodelovala v projektih in delavnicah, ki so jih vodili koreografi Arthur Rosenfeld (Rotterdam), Donna Uchizono (New York), John Jaspers (New York), Fatou Traore (Bruselj), William Forsythe Company (Frankfurt). V 80. in 90. letih je sodelovala z inštitutom Egon March kot koreografinja in protagonistka vrste performansov in predstav v Sloveniji in tujini. Leta 1999 je ustanovila DUM – Društvo umetnikov, kjer z Vadimom Fishkinom  in Tevžem Logarjem (prej z Gregorjem Podnarjem) umetniško deluje še danes.
 
Izdelava spletnih strani Normstudio.si